Požar na Krasu in krepitev zračne flote za gašenje: kakšne so ideje in ovire?

Slovenija 03. Avg 202213:24 > 13:322 komentarja
Delite:
Požar na Krasu
Foto: Ervin Čurlič/regijski štab CZ za severno Primorsko

Požar na Krasu je odprl vprašanje, kako dobro je Slovenija opremljena za gašenje iz zraka. Vojska in policija, ki sta pri nas pooblaščeni za gašenje iz zraka, imata pet helikopterjev in letalo pilatus, dobita še nov helikopter ter letalo spartan. Ajdovska občina bo z donacijo Iva Boscarola kupila svoj helikopter, a še ni jasno, ali ga bo lahko vključila v sistem reševanja niti kdo bo helikopter upravljal. Če bi Slovenija želela posebno letalo za gašenje, pa bi ga lahko kupila tudi v okviru reševalnega mehanizma EU in po potrebi delila z drugimi državami EU.

Kras je v drugi polovici julija zajel največji požar v zgodovini države, v omejevanju katerega so poleg gasilcev ključno vlogo odigrala plovila iz zraka. Požar se je začel 15. julija in prvi dan zajel 6 do 7 hektarjev, gasilci pa so ga omejili. Že naslednji dan so prvič gasili tudi helikopterji: dva je poslala Slovenska vojska, še dva civilna zaščita italijanske Furlanije – Julijske krajine.

Sprva omejen požar se je 17. julija zaradi vetra in zaraščenosti začel hitro širiti – ocenjena hitrost je bila en kilometer v dveh urah. Po aktivaciji državnega načrta zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju so požar, ki je zajel že 370 hektarjev, še naprej gasile zračne sile iz Slovenije in Italije, ki so obenem krotile tudi požar na italijanski strani, kjer je primanjkovalo gasilcev.

A ta požar se je v noči na 20. julij razširil k nam in se razširil po različnih območjih Krasa. Kot smo poročali, so morali zaradi tega evakuirati tudi nekaj vasi. Gasilci so požar omejili prejšnjo nedeljo, pred dvema dnevoma je bil državni načrt deaktiviran.

požar kras
Foto : Jan Gregorc/N1

Na požarišču na Krasu je bilo v času najbolj razširjenega požara do 1.500 gasilcev naenkrat, skupno je v intervenciji sodelovalo 12.500 gasilcev in 2.500 drugih podpornih služb (civilne zaščite, policije, reševalcev, vojske). Vsi skupaj so prispevali k temu, da je bil požar dva dni nazaj pogašen in državni načrt deaktiviran.

Kdo je gasil kateri dan

V Sloveniji imamo za gašenje iz zraka na voljo pet helikopterjev ter letalo Pilatus, ki pa niso na voljo ves čas, saj imajo še druge naloge, poleg tega terjajo redno servisiranje. Katere dni je sodelovalo katero zračno plovilo, je razvidno iz spodnje grafike, objavljene v poročilu, ki ga je civilna zaščita prejšnji teden posredovala vladi.

Poleg letal naše vojske in policije so med 21. in 24. julijem v intervenciji sodelovala tudi tuja plovila, ki so jih države k nam poslale v okviru mehanizma Evropske unije (EU). Šlo je za 9 helikopterjev, 5 letal in 1 gasilska enota (4 vozila in 9 oseb) iz skupno 7 držav (Avstrija, Hrvaška, Italija, Madžarska, Romunija, Slovaška, Srbija).

Švedska je po navedbah v delnem poročilu 20. julija Sloveniji ponudila tudi pomoč v obliki dveh letal, kar pa je Slovenija zavrnila. Razlog ni naveden, piše pa, da bi stroški znašali 1.860 evrov na uro na zrakoplov.

intervencija letala
Foto : intervencija letala

Prihajata spartan in nov policijski helikopter

V času intervencije je bilo veliko razprave o tem, ali bi Slovenija gozdne požare lažje krotila z lastnim letalom. “Na upravi smo analizirali potrebe in ugotovili, da so helikopterji tista stvar, ki jo naša država potrebuje,” je za N1 dejal direktor uprave za zaščito in reševanje Darko But. Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je v tistih dneh na RTV Slovenija opozoril, da Slovenija prihodnje leto dobi transportno letalo Spartan, ki bo imelo tudi modul za gašenje požarov.

Notranja ministrica Tatjana Bobnar je v času intervencije podpisala sklep o investicijski dokumentaciji za nakup tretjega helikopterja. A policijski in vojaški helikopterji izvajajo tudi druge naloge, med drugim službo nujne medicinske pomoči.

Romunsko letalo Spartan
Foto : Slovenska vojska

Romunska spartana sta po navedbah v poročilu civilne zaščite v dveh dneh gašenja na Krasu odvrgla 20 tisoč litrov vode v dveh preletih.

Bo (ajdovska) civilna zaščita dobila svoje letalo?

Če bi Slovenija želela helikopter ali letalo, ki bi bilo rezervirano samo za gašenje, bi bilo treba spremeniti zakonodajo, ki za zdaj naloge s področja zaščite in reševanja dovoljuje le policiji in vojski. To vprašanje je v intervjuju za N1 odprl ajdovski podjetnik Ivo Boscarol, ki je s hčerko Anastasio Tajo Boscarol spomladi doniral 25 milijonov evrov, del tega pa bo šel tudi za helikoptersko bazo in helikopter, namenjen zdravstvu, zaščiti in reševanju v občini Ajdovščina ter širši primorski regiji.

Sprva je bilo govora, da bo helikopter kupila občina, a na N1 smo takrat opozorili, da helikopterja ne bi bilo mogoče vključiti v sistem nujne medicinske pomoči. Bi pa lahko, kot smo pisali, spremenili zakonodajo ter nato v Ajdovščini vzpostavili tretjo od treh predvidenih letalskih baz (ena je na brniškem, druga na mariborskem letališču, tretja bi morala biti sprva v Postojni, a je načrt padel v vodo). Temu je bil nekdanji minister za obrambo Matej Tonin naklonjen, kakšno je stališče aktualne ekipe Marjana Šarca pa ni znano. Četudi bi spremenili zakonodajo in dovolili ajdovski občini, da upravlja letalo, pa ni znano, kdo bi izvajal prevoze.

Boscarol je v intervjuju za N1 pretekli konec tedna dejal, da si ajdovska občina po njegovem vedenju prizadeva za spremembo zakonodaje, ki bi omogočila, da bi s helikopterjem upravljali gasilci sami oziroma civilna zaščita. “Morali bi spremeniti sistem tako, da za aktivacijo helikopterja ni potrebnih več postopkov in dovoljenj, za to bi moral biti pristojen poveljnik gasilske enote.”

Ivo Boscarol, Pipistrel
Foto : N1/Jan Gregorc

“Tako kot ima služba nujne medicinske pomoči reševalno vozilo, tako bi gasilci morali imeti helikopter. Upam, da je tokrat politika razumela, da se požari preprečujejo in gasijo iz zraka. Do tega bomo morali priti,” meni Ivo Boscarol.

Slovenija bi lahko gostila letalo iz flote EU

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je v pogovoru za N1 omenil, da bi lahko Slovenija, če se odloči za nakup specializiranega letala za gašenje, tega izvedla tudi v okviru reševalnega mehanizma EU. To bi pomenilo, da EU financira nakup in večino stroškov letala (tako operativnih kot pripravljenosti), Slovenija pa bi letalo morala po potrebi poslati v druge države, če bi te potrebovale pomoč. Ocena strokovnjakov po njegovih besedah kaže, da je za slovenske potrebe najbolj primeren težji helikopter ali lahko letalo (na primer fire boss, kot ga imajo na Švedskem).

Če bi Slovenija želela postati gostiteljica enega od letal iz flote reševalnega mehanizma EU, bi morala vlada najprej izkazati interes, je v intervjuju za N1 dejal Lenarčič. Na ministrstvu za obrambo, ki ga vodi Marjan Šarec, na naše vprašanje, ali jih to zanima, odgovarjajo, da ima Slovenija že zdaj zelo raznolike zmogljivosti za gašenje iz zraka, a obenem povedo tudi, da jih bodo nadgradili. “Kako, bomo ocenili na podlagi analize in predstavljenih možnosti.”

Po opravljeni “temeljiti analizi” zadnje intervencije – in tudi na podlagi preteklih – bodo oblikovali izhodišča in smernice za ustrezen nabor zrakoplovov, ki bodo primerna za gašenje požarov v naravnem okolju. “Upoštevale se bodo tudi geografske raznolikosti Slovenije,” so še zapisali.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar