Severovzhod Slovenije se še vedno spopada s težavami, ki jih povzroča obilno deževje. Trem hišam v občini Šentilj grozi, da jih bo odnesel plaz, ljudi so morali začasno izseliti. Ministrstvo za obrambo je v Šentilj poslalo tudi bivalne zabojnike. Še vedno je zaradi plazov in padlih dreves zaprtih tudi več cest. Kot je ocenil poveljnik Gasilske zveze Slovenske gorice Andrej Kmetič, čaka območje, če bo še naprej deževalo, največja katastrofa zadnjih 30 let. "Prejšnje leto smo gledali Kras, zdaj je tukaj voda," je ob tem dodal.
“Stanje je zelo resno – če pogledate za mano, je regijska poveljnica Ivana Grilanc aktivirala Slovensko vojsko. Predvsem občini Šentilj grozijo plazovi, kar nekaj ljudi smo morali začasno izseliti,” je za N1 povedal poveljnik Gasilske zveze Slovenske gorice (Šentilj, Pesnica, Kungota) Andrej Kmetič. Nekateri so pri sorodnikih, za druge bodo še morali poiskati alternativne namestitve v bivalnih zabojnikih.
V občini Šentilj v treh primerih obstaja možnost, da plaz odnese celotno hišo. Gasilci morajo pri sanaciji najprej najti žilo, torej točko, od koder prihaja voda. Potem odvod speljejo stran od hiše in območje pokrijejo s folijo, da ni namakanja tam, kjer je zemljišče že namočeno. “Če tega ne naredimo, se nam hitro zgodi, da zemlja zdrsne. Delo je zelo nevarno, saj nas lahko zasuje,” je pojasnil Kmetič.
Po prvotni intervenciji gasilcev sledi prihod gradbene mehanizacije, saj je treba odvečno zemljo odkopati in odpeljati na drugo mesto. Nato sledijo še geodeti, ki določijo nevarnost na tem mestu.
Brez gradbene mehanizacije sanacija ne bi bila mogoča, zato Kmetiča veseli pomoč Slovenske vojske, ki jim je to zagotovila. Na območje je danes prišel tehnični bataljon iz Novega mesta, tako imenovani “inženirci”. Na terenu je tako od 80 do 100 pripadnikov Slovenske vojske.
Včeraj je bilo samo v občini Šentilj več kot 100 intervencij zaradi plazov, še dodatne v Pesnici in Kungoti. “Smo že blizu številke 200,” je dejal Kmetič in poudaril, da se razmere iz minute v minute spreminjajo. Teren je namočen in drsi, skupaj z zemljo pa na ceste pade tudi “vsa navlaka s pobočij”. Veliko škode je tako nastalo tudi na lokalnih in občinskih cestah.
Na terenu v občini Šentilj je bila tudi ekipa N1 z novinarko Manco Turk.
Ponoči so bili gasilci na terenu vso noč, danes se borijo naprej. “Molimo boga, bom tako rekel, da bo prišlo bolj sušno obdobje, da ne bi bilo padavin. Potem smo zmagali,” je ob tem dejal Kmetič. A če se bo dež nadaljeval, jih po njegovi oceni čaka največja katastrofa zadnjih 30 let.
“Proti naravi ne moremo nič, vidimo, da so ujme vedno večje. Prejšnje leto smo gledali Kras, zdaj je tukaj voda. Proti temu si nemočen,” je še dejal poveljnik GZ Slovenske gorice.
V enem dnevu je ponekod zapadla več kot polovica običajnih majskih padavin. Kot je za STA razložil hidrolog z Agencije za okolje RS Janez Polajnar, je to bil koncentriran padavinski dogodek, ki je povzročil hudourniški odtok, tudi na tistih rekah, ki sicer ne veljajo za hudourniške.
“Dokler bodo plazovi grozili, bo vojska tukaj”
Na območju Šentilja je tudi minister za obrambo Marjan Šarec, ki meni, da na terenu nikoli ni preveč sil. “Vedno manjkajo še kakšne roke. Bolje kakšen človek več, da je prej narejeno in bolj učinkovito,” je ob tem dejal.
“Sodelovanje gasilskih enot, enot civilne zaščite in slovenske vojske je tisto, k čemur moramo stremeti tudi v prihodnje. To sem si osebno vedno želel, ko sem bil še ‘navaden’ gasilec. Vedno sem pogrešal, da vojska ni bila aktivirana pravočasno,” je povedal in poudaril, da ljudje v nesreči niso sami.
“Sanacija je v pristojnosti drugih služb, mi smo zadolženi za intervencijsko delo. A dokler bodo plazovi grozili, bo vojska tukaj, ker je tako edino prav,” je še dodal obrambni minister.
Škoda bo presegla zakonsko določeno mejo za pomoč države
Občine Maribor, Pesnica, Šentilj in Gorišnica je obiskal tudi minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan ter si ogledal posledice deževja.
“Naredili bomo vse, da bodo posledice odpravljene v čim krajšem času. Občine bodo prijavile škodo in pripravile predlog projektov, na podlagi katerih bomo pripravili sanacijski program, ki ga bo potrdila vlada. Po tem, kar sem videl, lahko rečem, da bomo zagotovo presegli limit, ki ga predvideva Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, to je škodo v obsegu 0,3 promila prihodkov državnega proračuna. Naloga tako občin kot države je, da prebivalcem Slovenije priskočimo na pomoč,” je prizadete nagovoril minister.
Opozoril je, da je ključno za preprečitev poplav redno vzdrževanje vodotokov in dodal: “Na ministrstvu zato dvigamo višino sredstev za gospodarske javne službe urejanja voda.”
Na Ptuju te dni našteli osem zemeljskih plazov
Zaradi večdnevnega močnega deževja in posledično razmočenega terena se je tudi na območju Mestne občine Ptuj sprožilo osem zemeljskih plazov. “Na srečo noben od teh ne ogroža stanovanjskih stavb ali življenj ljudi. Tudi ceste so bolj ali manj že prevozne, voda se je umaknila, tako da večje škode ne beležimo. Seveda se bo prava slika pokazala šele v prihodnjih dneh, a zaenkrat ni tako hudo, kot smo se bali, da bo,” je dejala županja Nuška Gajšek.
Ker sta zaradi močnejših in daljših padavin poplavljali Grajena in Rogoznica, so bile nekatere ceste poplavljene in nekaj časa neprevozne, predvsem podvoza pri Čarmanovi ulici in na Zagrebški cesti ter cesta v Grajeni. Zaradi velike količine vode, ki se je stekala z višjih predelov na nižje, je bilo poškodovanih 30 objektov zasebne in javne infrastrukture.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje