Pravna mreža želi s spremembo zakona RTVS “vrniti zaposlenim in javnosti”

N1 video 03. Maj. 202210:55 > 13:598 komentarjev
Delite:
Barbara Rajgelj
Foto: Aljaž Uršej/N1

Predstavniki Pravne mreže za varstvo demokracije (PMVD) so z medijskimi strokovnjaki pripravili spremembe zakona o RTV Slovenija, ki so usmerjene predvsem v povečanje moči zaposlenih in javnosti pri upravljanju javnega servisa. Med drugim bi zmanjšali število članov programskega sveta, ki jih imenuje državni zbor, programski svet pa bi preimenovali in mu podelili tudi nadzorno funkcijo. Po predlaganih spremembah bi RTV predstavljala in zastopala uprava, ki bi prevzela sedanjo funkcijo generalnega direktorja.

Pravna mreža za varstvo demokracije (PMVD) je ob današnjem mednarodnem dnevu svobode medijev predstavila spremembe zakona o RTV Slovenija, ki jih je pripravila skupaj z medijskimi strokovnjaki in strokovnjakinjami.

Cilj predlaganih rešitev je zagotoviti “normalizacijo in stabilizacijo okolja, ki bo omogočala kakovostno produkcijo vsebin, in umirila ter uredila razmere, ki bodo omogočale, da zavod skupaj z javnostjo začne dolgoročen razmislek o prihodnosti javnega servisa,” je opisala pravnica Barbara Rajgelj. Po njenih besedah namreč ugotavljajo, da je javni servis soočen s številnimi izzivi (od digitalizacije, globalizacije in komercializacije medijskega okolja), ki pa jim v zadnjih dveh letih ni kos, saj se “ukvarja predvsem sam s sabo”.

Rajgelj je napovedala, da bodo v prihodnjih dveh tednih organizirali tudi javno razpravo, med katero se bodo različni deležniki do predlaganih izhodišč lahko opredelili. Do sedaj so med pripravo rešitev namreč sodelovali predvsem z zaposlenimi na RTVS in medijskimi strokovnjaki.

“Pri teh spremembah nas vodi najpomembnejša zaveza. Želimo vrniti RTV Slovenija njegovim zaposlenim in javnosti,” je opisala Sandra Bašić Hrvatin, ki je pri pripravah sprememb sodelovala v imenu iniciative Glas ljudstva.

Več pristojnosti programskemu svetu

Anuška Podvršič iz PMVD je opisala, da so predlagane spremembe vezane predvsem na dele zakona o RTVS, ki ureja delo programskega in nadzornega sveta ter generalnega direktorja. Med drugim bi zmanjšali število članov programskega sveta, predvsem tistih, ki jih imenuje državni zbor, večjo moč pri odločanju pa dali zaposlenim in javnosti.

“Menimo, da je dovolj, da sta v svetu le dva člana, ki ju imenujejo politične stranke, ki so trenutno v državnem zboru. Enega bi imenovale stranke, ki so v vladi, enega pa stranke, ki so v opoziciji. Kot do sedaj bi svojega člana imenovali tudi obe narodni manjšini, enega člana pa bi imenoval predsednik republike na predlog verskih skupnosti. Večje število članov v svetu bi imenovali zaposleni,” je opisala in navedla, da bi predstavniki zaposlenih predstavljali različne dejavnosti. “Imeli bi predstavnika novinarske dejavnosti, kulturno-umetniške in kulturnoizvedbene dejavnosti,” je navedla.

“Večje število članov v programskem svetu bi imenovala tudi javnost. To imenovanje ne bi bilo centralizirano – kot do sedaj – ampak bi jih imenovale različne institucije,” je opisala in naštela, da bi lahko imeli predstavnika kulture, znanosti, človekovih pravic, športa in podobno. “Tako bi na primer varuh na podlagi javnega razpisa imenoval predstavnika, ki bi predstavljal človekove pravice,” je opisala.

“Smiselno je, da programski svet dobi veliko več pristojnosti, kot jih ima sedaj. Prav tako se ne bi več imenoval programski svet, saj se ne bi ukvarjal le s programsko politiko, ampak bi dobil tudi nadzorno funkcijo nad poslovanjem. Nadzorni svet tako ne bi več bil potreben, v okviru sveta bi se izoblikoval finančni odbor, kjer bi v večini sedeli strokovnjaki za finance.” V PMVD menijo, da bi se nadzor tako profesionaliziral in postal bolj neodvisen.

Prav tako si želijo, da bi imela svojo vlogo pri imenovanju odgovornega urednika Multimedijskega centra (MMC) RTVS tako Radio Slovenija kot Televizija Slovenija, kot je veljalo pred letošnjimi spremembami, je dodala Rajgelj.

Stabilno in transparentno upravljanje

RTV bi po besedah Podvršič predstavljala in zastopala uprava, ki bi imela predsednika in več članov. “Uprava bi prevzela sedanjo strukturo in funkcijo generalnega direktorja skupaj z njegovimi strokovnimi direktorji, vendar bi bilo vse skupaj urejeno v zakonu, s čimer bi ta uprava postala bolj stabilna in transparentna,” je opisala Podvršič.

Medijski strokovnjak in profesor Marko Milosavljević je navedel, da so pri pripravah sprememb sodelovali, saj se zavedajo, da je javna RTV pomemben steber demokracije. “Če želimo imeti močno javno RTV, mora biti ustrezno vodena, ustrezno upravljana in tudi sama po sebi demokratična,” je dejal in opisal, da to med drugim pomeni, da ima zagotovljeno ustrezno in močno financiranje ter je usmerjena v prihodnost.

Kot smo poročali, se je Slovenija na novem indeksu svobode medijev, ki ga pripravlja organizacija Novinarji brez meja, uvrstila na 54. mesto, kar je naša najslabša uvrstitev doslej. Slovenski medijski prostor je na lestvici tako zdrsnil za 18 mest in se uvrstil v kategorijo “problematičnih” držav.

V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so ob tem opozorili, da so razmere za novinarsko delo pri nas slabe, še posebej pa so opozorili na vladne pritiske na Slovensko tiskovno agencijo (STA) in RTV Slovenija. Čeprav v DNS niso naklonjeni nesistemskim posegom v medijsko zakonodajo, ki je potrebna temeljite prenove, bo za depolitizacijo RTV Slovenija po njihovem vseeno nujna hitra intervencija, s katero bi zaustavili padec zaupanja in profesionalnih standardov, javnemu mediju pa omogočili normalno delovanje, so dodali. Ponovili so, da so vodstvo RTVS, ki po njihovih besedah ne uživa zaupanja delavcev, zaradi nepravilnosti že večkrat pozvali k odstopu, svoj poziv pa ponovili tudi danes.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar