V sodelovanju z raziskovalcema Instituta Jožef Stefan so raziskovalci Kemijskega inštituta odkrili novo tehnologijo uravnavanja proteinov, s katero si obetajo, da bodo lahko nadzorovali terapijo in biotehnološke procese. Študijo so objavili v znanstveni reviji Cell Discovery. Rezultate bodo naslednji teden predstavili na Kemijskem inštitutu.
Proteini igrajo ključno vlogo v vseh procesih v vseh živih organizmih. Pomembni so pri celičnem metabolizmu, tvorbi strukture, prepoznavanju, imunskem odzivu in uravnavanju celičnih procesov. Kot so v sporočilu za javnost zapisali na Kemijskem inštitutu, sposobnost uravnavanja funkcije proteinov pomeni ključ do uravnavanja življenja. Prav tako tudi številna biološka zdravila predstavljajo proteini.
Raziskovalci Kemijskega inštituta so nedavno odkrili novo tehnologijo uravnavanja delovanja različnih proteinov, poimenovano INSRTR, kjer lahko preko kratkega vstavljenega peptida uravnavajo delovanje proteina, podobno kot tranzistorji v elektronskih vezjih.
Pokazali so, da lahko bodisi vključijo ali izključijo delovanje izbranega proteina in ga celo kombinirajo za izvedbo logičnih operacij v živih celicah. Novo tehnologijo so demonstrirali v človeških celicah na več encimih, proteinih v celični signalizaciji, prepoznavanju DNK ter protitelesih, s katerimi usmerjajo imunoterapijo raka.
V sodelovanju z raziskovalci IJS so pripravili tudi spletni strežnik, ki na osnovi metod strojnega učenja raziskovalcem omogoča prilagoditev za izbran tarčni protein. Raziskovalci menijo, da bo tehnologija INSRTR, za katero so sicer vložili tudi patentno prijavo, zelo uporabna tako za terapijo kot za druge biotehnološke namene.
Sintezni biolog in imunolog Roman Jerala s Kemijskega inštituta, ki je raziskavo vodil, pravi, da je INSRTR uspešno uporabilo že nekaj raziskovalnih skupin iz ZDA, s katerimi so delili informacijo o tehnologiji še pred objavo, kar neodvisno potrjuje uspešnost tega pristopa.
Avtorji raziskave so Tjaša Plaper, Estera Merljak, Tina Fink, Tadej Satler, Ajasja Ljubetič, Duško Lainšček, Vid Jazbec, Mojca Benčina in Roman Jerala iz odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu ter Sintija Stevanoska in Sašo Džeroski z IJS. Raziskavo bo na Kemijskem inštitutu 25. januarja v okviru Foruma 40 predstavila Plaper, ki si z Merljak in Fink deli prvo avtorstvo članka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje