Menu Item
Na mizi socialnih partnerjev je prvi vsebinski sklop nove pokojninske reforme, ki jo želi vlada na čelu s pristojnim ministrom za delo Luko Mescem pod streho spraviti do konca mandata. Po informacijah Radia Slovenija, ki se sklicuje na vladni dokument, ki ga bodo obravnavali pogajalci, se predlogi ministrstva bistveno ne razlikujejo od izhodišč, ki jih je vlada predstavila jeseni. Socialni partnerji nameravajo pogajanja končati do sredine marca, za zdaj pa je odprtih še kar nekaj vprašanj.
Spremembe pokojninske zakonodaje bodo postopne, večina ukrepov pa ima sedemletno prehodno obdobje, so poročali na Radiu Slovenija, kjer so pridobili dokument, ki nakazuje, v katero smer želi vlada peljati novo pokojninsko reformo. Gre za tako imenovani prvi vsebinski sklop, ki med drugim vključuje člene, ki se nanašajo na starostne meje, odmerni odstotek, referenčno obdobje in redno usklajevanje pokojnin.
Dokument obsega 48 strani, predlogi ministrstva za delo pa se bistveno ne razlikujejo od izhodišč nove pokojninske reforme, o katerih so julija lani poročali na portalu Forbes. Po predlogu ministrstva bi zavarovanec pravico do starostne pokojnine pridobil pri starosti 67 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. Ne glede na omenjeno starost leta 2028 zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine, ko doseže 65 let in tri mesece, leta 2034 pa pri 66 letih in devetih mesecih.
Ob dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe brez dokupa bi bila pravila za pridobitev pravice do starostne pokojnine drugačna – leta 2028 mora zavarovanec dopolniti 60 let in tri mesece, leta 2034 pa 61 let ter devet mesecev. Starostno mejo bo med drugim mogoče znižati na račun otrok, služenja obveznega vojaškega roka ter vstopa v zavarovanje pred 20. letom starosti.
Pred pogajalci okoli sto členov in še najmanj dva svežnja
Glede pokojninske osnove trenutno velja, da se upošteva katerih koli zaporednih 24 let, ministrstvo pa predlaga, da se pri dopolnjenih 40 letih in več zavarovanja izloči pet let, ki so najmanj ugodne za zavarovanca. Odmerni odstotek bi se zvišal vsako leto, in sicer s sedanjih 63,5 odstotka za 40 let zavarovalne dobe za zavarovance ob koncu prehodnega obdobja znašal 70 odstotkov, za 15 let zavarovalne dobe se odmerni odstotek odmeri v višini 30 odstotkov.
Po poročanju Radia Slovenija je pred pogajalci okoli sto členov, med drugim tudi o vdovskih pokojninah, letnem dodatku ter usklajevanju pokojnin. Glede tega ministrstvo za delo pod vodstvom Luke Mesca predlaga, da bi se pokojnine uskladile za 20 odstotkov rasti povprečne bruto plače, izplačane v obdobju med januarjem in decembrom preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, ter za 80 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v enakem obdobju.
Poleg prvega sklopa pa imajo socialni partnerji na mizi še najmanj dva svežnja. Dogovoriti se morajo glede prispevnih stopenj in drugega stebra, kar je običajno ključno za delodajalce, v tretjem sklopu pa bi morali obravnavati še invalidsko zavarovanje. Socialni partnerji so se sicer dogovorili, da bi pogajanja končali do sredine marca. Nova pokojninska reforma bo po napovedih vlade v polnosti začela veljati leta 2034.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje