Predsednica Nataša Pirc Musar je opravila razpravo s predstavniki državnih organov, pristojnimi za strateško upravljanje, na področju boja proti korupciji. Po predsedničinem mnenju morajo biti posamezniki in organizacije pripravljeni prijaviti korupcijo, prijavljene primere pa je treba obravnavati strokovno in učinkovito. Zakonodajne spremembe na tem področju pripravlja tudi pravosodno ministrstvo, ki predlaga tudi prepoved opravljanja javne funkcije za vse obsojene korupcijskih kaznivih dejanj.
Kot so po srečanju sporočili iz urada predsednice republike sta preprečevanje korupcije in krepitev integritete ključna, če želimo zagotoviti trajnostno in pravično družbo.
Po mnenju Nataše Pirc Musar ima korupcija povsod po svetu in tudi v Sloveniji izjemno škodljive posledice za družbo in gospodarstvo, saj otežuje konkurenco, zmanjšuje učinkovitost, zaupanje ljudi v državne institucije ter politično stabilnost, socialni mir in integriteto, hkrati pa predstavlja tudi resno grožnjo demokratičnim procesom in vladavini prava.
Posamezniki in organizacije morajo biti po njenem tudi pripravljeni prijaviti primere korupcije, prijavljene primere pa je treba obravnavati strokovno in učinkovito, da se zagotovi odgovornost. V tej zvezi pa je nujno tudi multidisciplinarno sodelovanje in odziv, je dodala.
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi je ob tem posebej izpostavil, da je pri spopadanju s korupcijo ter krepitvi integritete in transparentnosti zelo pomembno medsebojno sodelovanje in odgovornost vseh deležnikov ter hkrati zavedanje vseh pristojnih institucij, da je za njeno učinkovito preprečevanje ključno, da vse dobro opravijo svoje delo.
Da je vsaka razprava o tem, kako povečati učinkovitost ukrepanja zoper korupcijo, dobrodošla, pa je poudarila pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, ki meni, da je vzpostavitev in krepitev integritete pomemben dejavnik pravne države in zrele demokratične družbe. Na ministrstvu za pravosodje zato s pripravo ustrezne zakonodaje vzpostavljajo trdne temelje za učinkovit boj proti korupciji, posledično pa za transparentno in odgovorno družbo. Med predlogi je, kot je povedala, tudi uzakonitev prepovedi opravljanja javne funkcije v primeru obsodbe za korupcijsko kaznivo dejanje.
Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za notranje zadeve Helge Dobrin je pregon korupcijskih kaznivih dejanj ena od prioritet tako ministrstva kot policije. Poudarila je pomen zagotavljanja hitrega, učinkovitega postopka, ki ga je treba uspešno in učinkovito procesno izpeljati do zaključka.
Ker pa so se načini teh kaznivih dejanj v zadnjih letih bistveno spremenili, ocenjuje, da bi bilo treba posodobiti tudi način preiskovanja, za kar pa bi policija potrebovala ustrezna pooblastila. V tem pogledu bi bilo treba posodobiti tudi celotni kazenski postopek, saj kazenska obsodba daje zelo močno sporočilo, da imamo ničelno toleranco do korupcije.
Kot je dodal generalni državni tožilec Drago Šketa, statistični podatki govorijo, da število prijav na področju korupcijskih kaznivih dejanj v zadnjem času upada. Glavni vzrok za to so težave pri odkrivanju tovrstnih kaznivih dejanj in sicer pomanjkanje motiviranosti za prijavo zaradi koristi udeležencev.
Da sodstvo v boju zoper korupcijo deluje preventivno, pa je povedal predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević in dodal, da je vloga sodstva bistvena za ohranjanje pravne države, zato se za sodnike že od nekdaj zahteva najvišje moralne kvalitete ter se od njih pričakuje, da ravnajo vestno in pošteno ter da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja.
Sogovorniki so se strinjali, da je nujna prevetritev sistema odkrivanja koruptivnih ravnanj ter krepitev vseh pristojnih državnih organov in nevladnih organizacij pri odkrivanju in preprečevanju koruptivnih ravnanj in spodbujanje županov za večjo udeležbo na usposabljanjih, povezanih s to vsebino.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje