Menu Item
Slovenija bo s koncem leta zaključila polletno predsedovanje Svetu Evropske unije. Med ključne uspehe evropski poslanki Romana Tomc (EPP/SDS) in Tanja Fajon (S&D/SD) uvrščata oktobrski vrh EU – Zahodni Balkan. Fajon ob tem sicer dodaja, da ravnanja na domačem političnem parketu mečejo slabo luč na zaključek predsedovanja, Tomc pa kot izjemni uspeh vidi dosežek notranjega ministra Aleša Hojsa glede migracijske politike.
Slovenija bo 31. decembra končala predsedovanje Svetu Evropske unije in to mesto prepustila Franciji. Slovensko predsedovanje so v preteklem obdobju na evropskem političnem parketu sicer močno zaznamovali tviti predsednika vlade Janeza Janše, ki je po zavrnitvi srečanja z evropsko delegacijo misije Evropskega parlamenta v Sloveniji pod vodstvom evropske poslanke Sophie in ‘t Veld več evropskih poslancev v pozneje izbrisanem tvitu označil za “lutke Sorosa v Evropskem parlamentu”. Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je Janšo celo pozval, naj preneha napadati evroposlance. Polletno predsedovanje je med drugim potekalo tudi v luči neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev.
Močno pa je v evropski in domači javnosti odmevalo tudi poročilo Evropske komisije o vladavini prava, ki je v primeru Slovenije med drugim izpostavilo zaskrbljenost glede financiranja Slovenske tiskovne agencije (STA), vprašanja svobode medijev ter grožnje novinarjev. Evropska poslanka Tanja Fajon iz vrst S&D je v oddaji N1 STUDIO povedala, da se slovensko predsedovanje končuje s precej grenkim priokusom, saj da razprava o resoluciji o Sloveniji, ki je bila tudi sprejeta v evropskem parlamentu, na predsedovanju pušča črn madež. Poleg tega pa naj bi Slovenija po besedah Fajon zamudila priložnost, ker se je uvrstila ob bok problematičnih držav, kot sta Poljska in Madžarska.
Največji uspeh vrh EU – Zahodni Balkan
Je pa Fajon na drugi strani poudarila, da si za uspeh Slovenija zagotovo lahko šteje oktobrski vrh EU – Zahodni Balkan, ki je potekal na Brdu pri Kranju. “Zagotovo je uspeh, da so se države članice strinjale, da v sklepe zapišejo tudi jasno širitveno strategijo, saj to lani Nemčiji ni uspelo. Gre za signal državam Zahodnega Balkana, da je EU res enotna, ko gre za vprašanje širitve na Zahodni Balkan, ki pa žal ne odpira pristopnih pogajanj Severne Makedonije in Albanije. Tu smo si želeli več ambicioznosti, imeli večja pričakovanja, da bo Sloveniji morda uspelo narediti ta preboj, pa je bil oreh pretrd,” je povedala.
Ob tem je izrazila razočaranje glede skupne migracijske in azilne politike, ki je praktično zastala. “Žrtev tega zastoja je schengen, ki ta trenutek ne deluje, kot smo ga bili vajeni, saj je več restriktivnih ukrepov, več je notranjih nadzorov na mejah. Tu Slovenija ni bila ravno prebojna z ambiciozno agendo, kako na eni strani schengen obnoviti, na drugi pa zagotovi bolj varne meje in bolj učinkovito upravljanje z migracijami,” je poudarila Fajon.
Evropska poslanka iz vrst EPP Romana Tomc je spomnila, da pohvale o slovenskem predsedovanju dežujejo s strani samega političnega vrha EU. “Slovenija na področju predsedovanja ni dosegla samo tistega, kar si je tiho želela, ker je imela visoke cilje, ampak jih je tudi presegla. Premaknila je nekatere dosjeje, ki so recimo zadnjih šest predsedovanj stali ob strani, ker nihče ni bil možen doseči soglasja. Nam je to uspelo. Najbrž se vsi zavedamo, da brez soglasja na politični ravni torej, da soglasje prihaja od predsednikov vlad, potem seveda tudi tehničnega dela, ne bi bilo mogoče izvesti,” je dejala.
Tomc je, poleg uspešnega vrha EU – Zahodni Balkan, kot izjemen dosežek navedla tudi področje migracijske politike, saj je to nekaj, kar deli države članice. “Težko se nekako uskladimo okoli teh vprašanj, ampak to je uspelo našemu notranjemu ministru Alešu Hojsu, ki je svoje kolege pripravil do tega, da ga v celoti podprejo pri njegovih idejah glede migracijskih tokov,” je dejala Tomc, ki je med uspehe med drugim naštela tudi premike na področju digitalizacije in direktivo o minimalni plači.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje