Evropski poslanci so danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu glasovali o resoluciji o temeljnih pravicah in vladavini prava v Sloveniji. V njej so izrazili veliko zaskrbljenost zaradi globoke razklanosti v državi in pozvali politike, naj zagotovijo spoštljivo javno razpravo.
Predlog resolucije o Sloveniji so vložile štiri politične skupine v Evropskem parlamentu – socialdemokrati, liberalci, zeleni in levica. Največja skupina, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), sicer evropska politična družina slovenskega premierja Janeza Janše, se jim ni pridružila.
V EPP so si prizadevali, da bi resolucijo umaknili z dnevnega reda zasedanja, saj da sta glavna razloga zanjo, torej zapleti z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev in financiranjem STA, rešena. Po neuradnih informacijah so se v sredo na sestanku tudi dogovorili, da naj bi skupina glasovala proti resoluciji.
Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so sicer glede Slovenije zaskrbljeni zaradi imenovanj tožilcev, medijske svobode in nevarnosti za pravno državo. V resoluciji so evroposlanci zelo zaskrbljeni zaradi “vzdušja sovražnosti, nezaupanja in globoke polarizacije”.
356 evropskih poslancev je glasovalo za resolucijo, 284 proti, 40 poslancev je bilo vzdržanih. Od slovenskih evropskih poslancev so za glasovali Tanja Fajon in Milan Brglez (S&D) ter Irena Joveva in Klemen Grošelj (Renew Europe). Ljudmila Novak (EPP) je bila vzdržana, preostali slovenski evroposlanci iz vrst EPP, torej Milan Zver, Romana Tomc in Franc Bogovič, so glasovali proti.
Slovenija vnovič postavljena ob bok Madžarski in Poljski
“Dejstvo, da je resolucijo o problematiki vladavine prava in temeljnih pravic v Sloveniji danes potrdila večina v Evropskem parlamentu, nas žal vnovič postavlja ob bok državam, kot sta Madžarska in Poljska, kjer je demokratično ureditev države oblast prelevila v avtoritarno družbo vladavine (interesnih skupin) ene stranke,” sta v skupnem odzivu po glasovanju sporočila evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj.
Kot sta zapisala v nadaljevanju, besedilo resolucije vključuje zgolj nekatere ključne težave, ki se pojavljajo pri vladavini sedanje oblasti. “Gre za problematike, ki se stopnjujejo in na katere opozarjava že dlje časa,” sta poudarila evropska poslanca in dodala, da je trenutna vlada v Sloveniji s svojim delovanjem “dodobra uničila ugled naše države, ki je še do nedavnega v Evropi služila kot primer zgledne demokracije”.
Tudi to, da mora Evropski parlament od slovenske vlade zahtevati spoštovanje osnovnih postulatov demokratične družbe, denimo ločevanja med vejami oblasti in implementacij odločitev ustavnega sodišča, je po mnenju poslancev zelo zgovorno. Kot sta še dodala, si “nihče ne želi še ene države članice, katere oblast spodjeda pravni red EU”.
18 točk resolucije
Predlog resolucije Evropskega parlamenta v 18 točkah, ki so ga tudi javno objavili, vključuje izraz “globoke zaskrbljenosti zaradi ravni javne razprave, ozračja sovražnosti, nezaupanja in globoke polarizacije v Sloveniji, ki je spodkopala zaupanje v javne organe in med njimi”. Parlament je z resolucijo tudi izpostavil, da morajo vplivne javne osebnosti in politiki v Sloveniji, tudi člani vlade, voditi z zgledom ter zagotoviti spoštljivo in civilizirano javno razpravo, brez ustrahovanja, napadov, žaljenja in nadlegovanja.
Prav tako so med drugim izrazili zaskrbljenost zaradi predlaganih sprememb zakona o državnem tožilstvu, ki bi tvegale razrešitev imenovanih delegiranih tožilcev v Sloveniji, ter slovensko vlado pozvali k zagotovitvi uredniške neodvisnosti STA ter prenehanju pritiskov na uredniško politiko RTV Slovenija.
EP je bil sicer seznanjen z vnovično vzpostavitvijo državnih izplačil STA, vendar vlado poziva, naj še naprej deluje v skladu s svojimi pravnimi obveznostmi ter zagotavlja uredniško neodvisnost agencije. Izpostavili pa so tudi zaskrbljenost zaradi napadov na novinarje in novinarke, na njihov ugled ter zaradi strateških tožb proti javni udeležbi s strani znanih javnih osebnosti in politikov, vključno s člani vlade.
Zaskrbljenost pa vzbuja tudi področje preglednosti lastništva medijev, zato poslanci in poslanke želijo jasna pravila o izdatkih države in državnih podjetij za oglaševanje ter želijo zagotoviti ustrezen dostop do javnih informacij.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!