Predsednica državnozborske preiskovalne komisije, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, Mojca Šetinc Pašek (Gibanje Svoboda) je dejala, da bo preiskovalna komisija še ta teden Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) prijavila nekdanjega poslanca SDS in dolgoletnega župana Lendave Janeza Magyara. Kot je poudarila Šetinc Pašek, so v preiskavi ugotovili "resna korupcijska ravnanja" v štirih primerih, v katerih je sodeloval oziroma še sodeluje.
Po dobrem letu od prve redne seje je državnozborska preiskovalna komisija, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, predstavila izsledke in ugotovitve dosedanjega dela.
Kot je uvodoma dejala predsednica preiskovalne komisije in poslanka Svobode Mojca Šetinc Pašek, bodo na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) še ta teden prijavili nekdanjega poslanca SDS in dolgoletnega župana Lendave Janeza Magyara. V preiskavi so po besedah predsedujoče ugotovili “resna korupcijska ravnanja” v štirih primerih, v katerih je Magyar sodeloval oziroma naj bi še vedno sodeloval.
V prvem primeru naj bi bila lendavska občina po informacijah preiskovalne komisije vpletena v “dokaj čudne in sporne” odkupe zemljišč v vrednosti več kot 500 tisoč evrov za gradnjo večnamenske športne dvorane. “Občina je očitno po navodilih župana za plačilo projektne dokumentacije za gradnjo te športne dvorane prenapihnila ceno gradnje, za katero v občini niso imeli zagotovljenih sredstev, kljub temu da je župan trdil oziroma še trdi, da bodo dvorano gradili s pomočjo evropskih sredstev,” je dejala Šetinc Pašek in dodala, da občina ni prijavila evropskih sredstev za ta projekt.
Projekt po njenih besedah naj ne bi bil zaveden pri resornih ministrstvih prejšnje vlade. Občina Lendava je nato po izboru župana in kasneje potrditvi občinskega sveta sklenila pogodbo v višini enega milijona evrov z arhitekturnim birojem Kota. “Tik pred volitvami je bilo omenjenemu biroju plačanih 600 tisoč evrov. Naj povem, da je bil direktor tega arhitekturnega biroja hkrati tudi državni sekretar na ministrstvu za okolje v času prejšnje vlade,” je dejala predsednica preiskovalne komisije.
O gradnji tako imenovanih “lendavskih Stožic” smo pred meseci pisali tudi na našem portalu.
Drugi primer je gradnja čistilne naprave v Hotizi, pri kateri so prav tako zaznali nekatera sumljiva delovanja. Kot je pojasnila Šetinc Pašek, je bila med izvedbo projekta nerazumno spremenjena tehnologija čistilne naprave, zaradi česar ta še vedno ne deluje, čeprav je že dokončana. “Tudi tukaj smo zaznali sume čudne porabe denarja,” je poudarila.
Sume so odkrili tudi v delovanju turistične zveze v občini Lendava pri upravljanju razglednega stolpa Vinarium in pri novem projektu gradnje gondole. Kot je poudarila predsedujoča preiskovalni komisiji, gre za podoben primer, kot je gradnja večnamenske športne dvorane. Sume koruptivnih dejanj in ravnanj pa so zaznali tudi v zvezi s trgovino Pomurec, katere lastnik je bil lendavski župan Janez Magyar. Ta je po vstopu v politiko podjetje prepisal na sinove, podjetje pa kljub velikim korupcijskim tveganjem dobro posluje s četrtnimi skupnostmi in občino Lendava.
“Omenjeni primeri sicer ne sodijo direktno v parlamentarno preiskavo, smo pa prijavo pridobili na preiskovalno komisijo, potem ko smo nekdanjega kolega kot pričo zaslišali. Ker zadeva ne sodi v preiskavo, jo zdaj predajamo na KPK. Zaradi vseh štirih navedenih primerov v občini Lendava pa smo se odločili tudi za to, da pozovemo računsko sodišče, da izvede revizijo poslovanj občine Lendava, v času, ko je bil in je še župan Janez Magyar,” je pojasnila Mojca Šetinc Pašek.
Vmesno poročilo preiskovalne komisije bo kot “politični triler”
Preiskovalna komisija bo na redni novembrski seji obravnavala tudi vmesno poročilo komisije, vsebovalo pa bo primere, ki so jih v zadnjem letu preiskovali. Vanj pa so zajeli tudi dokumentacijo treh preiskovalnih komisij prejšnjega mandata.
“Glede na to, kaj smo v tem letu že preiskali, bo to poročilo zares na neki način razkrinkavalo in osvetlilo financiranje medijskih podjetij, ki so v lasti veljakov ene od političnih strank. Ta medijska podjetja in financiranje lahko štejemo kot ključni projekt te stranke. Mirno lahko rečem, da je ugotovitev, da ta medijska podjetja delujejo kot obvodni računi konkretne politične stranke,” je dodala Šetinc Pašek.
Tudi podpredsednik preiskovalne komisije Soniboj Knežak (SD) je potrdil, da so se vsi sumi oziroma informacije izkazali za upravičene. “Prihajamo do neke mreže prepletanja in pretakanja javnih sredstev za financiranje stranke oziroma medijev, ki so v lasti stranke SDS oziroma njenih članov. Od minimalnih zneskov financiranja iz občinskih svetov do izobraževanj svetniških skupin, ki sploh niso bila izvedena, denar pa je bil nakazan na račune članov SDS,” je pojasnil Knežak.
Po besedah članice komisije Nataše Sukič (Levica) je preiskovalna komisija pridobila vrsto neizpodbitnih dokazov, ki kažejo na “domiselno” mrežo in prepletanja, kjer se javna sredstva pretakajo v korist točno določene politične stranke. Vmesno poročilo obsega že več kot 500 strani in še ni popolnoma zaključeno. “Ob preiskovanju in dognanju stvari se nam odpira vedno več novih vprašanj, zato bomo svoje delo zelo intenzivno opravljali še naprej. Ne smemo zgolj upati na epilog, epilog mora biti, saj so stvari tako neverjetne, da boste mislili, da berete politični triler. Tem praksam moramo narediti konec,” je dejala poslanka Levice.
Šetinc Pašek: Morda ima Uroš Urbanija premajhen nabiralnik
Predsednica preiskovalne komisije je podala tudi nekaj pojasnil v zvezi s predvidenim zaslišanjem nekdanjega direktorja vladnega urada za komuniciranje Uroša Urbanije. Kot smo poročali, se Urbanija ponovno ni udeležil zaslišanja, za N1 je pojasnil, da ga nanj niso povabili. Na preiskovalni komisiji so včeraj sprejeli sklep, da Urbanijo na zaslišanje privedejo “z ustreznimi načini”.
“Postopek vabljenja prič pred preiskovalno komisijo je standardiziran in poteka skladno z zakonom o kazenskem postopku. Priče pred preiskovalno komisijo se vabijo na enak način kot priče pred tožilce, sodišča,” je pojasnila Šetinc Pašek.
Dodala je, da so skladno s postopkom tudi zabeleženi uradni naslovi prič in da v državnem zboru njihove naslove dobijo po uradni poti. Potrdila je, da je bil enak postopek uporabljen tudi v primeru Uroša Urbanije, ki je štirikrat zapored vabilo prejel na domač naslov, trikrat pa tudi v službo, ko je še zasedal mesto direktorja Televizije Slovenija.
“Na stalnem naslovu ima prijavljeno tudi zasebno podjetje. Morda pa ima gospod Urbanija premajhen nabiralnik in pošta ni bila dostavljena v ta premajhni nabiralnik. Morda se je zataknila skupaj s kakšnimi letaki. Ne vem, ugibam. Morda pa se gospod Urbanija preprosto spreneveda,” je še dodala predsednica preiskovalne komisije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje