"Ko se človek upokoji, še zdaleč ni rekel zadnje besede glede vrednosti, ki jo lahko daje družbi. Ravno obratno – takrat lahko mogoče prispeva celo več. In to moramo nasloviti na pravi način," je premier Robert Golob poudaril na posvetu o prihodnosti starejših.
Premier Robert Golob je na posvetu o prihodnosti starejših poudaril, da je treba starejšim omogočiti, da ostanejo aktivni. Ker dolgoživa družba zahteva tudi soočanje z boleznimi starejših, je treba temu prilagoditi zdravstveni in socialni sistem.
Vlada pa nenazadnje vpeljuje ukrepe za nadzor cen hrane, kar bo koristilo tudi starejšim, je dodal.
“Začeti se mora zniževanje cen hrane, ker so razlogi za njihovo rast odpravljeni. Ne bomo dovolili, da bi posamezni členi v verigi kovali dobičke na račun stiske ljudi,” je opozoril na današnjem posvetu Za boljšo prihodnost starejših in upokojencev, organiziranem na pobudo predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič.
Poudaril je pomen dostopa do zdravstvenih storitev v vseh življenjskih obdobjih. Če naj bo zdravstvo kakovostno in dostopno še posebej za starejše, ga je treba po njegovih besedah temeljito spremeniti.
Z zakonom o digitalizaciji zdravstva in s spremembami glede zdravstvene blagajne se vzpostavlja enoten skupen temelj, da bomo k vsem zdravstvenim storitvam pristopili z enega mesta in na enoten način, je pojasnil.
Starejše vidi kot zelo koristen del družbe, zato jim je treba omogočiti, da ostanejo aktivni. “Ko se človek upokoji, še zdaleč ni rekel zadnje besede glede vrednosti, ki jo lahko daje družbi. Ravno obratno – takrat lahko mogoče prispeva celo več. In to moramo nasloviti na pravi način,” je pozval.
Pobudnica za organizacijo posveta Klakočar Zupančič je uvodoma dejala, da je treba zaznati težave starejših in izvesti pomembne spremembe v zdravstvenem in pokojninskem sistemu, pri čemer je treba preveriti možnosti za bolj fleksibilen trg dela. Prav tako bi bilo treba po njeni oceni izvajati predupokojitvene aktivnosti, da bi bilo tretje življenjsko obdobje bolj kakovostno.
Po koncu posveta pa je v izjavi za medije poudarila, da so predstavniki ministrstev pazljivo poslušali sodelujoče in si zapisovali njihove predloge. Izrazila je prepričanje, da posvet, na katerem so govorili o zelo pomembni problematiki, ne bo ostal samo pri besedah, ampak bodo sledila konkretna dejanja. Pri tem je ponovila besede predstavnika Združenja občin Slovenije Vladimirja Prebiliča, ki je tekom razprave poudaril, da starost ni bolezen, ampak privilegij.
Pirc Musar za poenotenje odločevalcev
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je medtem pozvala k pripravi dobrega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo poudaril močno javno mrežo storitev. Poleg tega je pozvala k okrepitvi zdravstvenega sistema in k njegovi vrnitvi na raven iz časov, ko so nam ga vsi zavidali. Želi si poenotenja odločevalcev pri temah, ki so strateškega pomena za starejše. V prihodnost po njenem prepričanju vodi skupno delo pri strateških temah, te pa niso “niti leve niti desne”.
Tako kot Pirc Musar je tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina omenil pomen priprave in sprejetja zakona o dolgotrajni oskrbi, vendar pa so pri varuhu ocenili rok za javno razpravo o njem kot nerazumno kratkega. Ob tem se sprašujejo, kakšen delež za dolgotrajno oskrbo bo namenjen uporabniku in kakšen aparatu, ki se vzpostavlja. Prepričani pa so tudi, da mora biti vsakemu omogočena oskrba v domačem okolju. “Z ustrezno ureditvijo področja bomo dali jasno sporočilo o vrednosti življenja v vseh življenjskih obdobjih,” je odločen Svetina.
Med sodelujočimi predstavniki različnih ministrstev je bil državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič. Kot je dejal, bo zakon o dolgotrajni oskrbi še okrepil obstoječo ponudbo storitev, tako denimo mrežo pomoči na domu. Uvedena pa bo tudi enotna vstopna točka, kjer bodo uporabniki dobili jasne in strokovne informacije o možnostih, ki so na voljo.
Predstavniki posameznih nevladnih organizacij pa so pozivali k rešitvi težav, ki jih opažajo pri svojem delu. Kot nujno so ocenili pripravo zakona o dolgotrajni oskrbi, da se bo lahko v skladu z voljo udeležencev na referendumu novembra lani začel ustrezno izvajati z letom 2024. Hkrati menijo, da je treba zagotoviti dovolj kadra, da bodo domovi za starejše lahko sprejemali uporabnike. Posvarili pa so tudi, da se obseg pravic ne sme zmanjšati.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje