Predsednik vlade Janez Janša je v Strasbourgu predstavil prednostne naloge slovenskega predsedovanja. Poslanci Evropskega parlamenta so bili večinoma kritični do tega, da Slovenija še ni imenovala evropskih delegiranih tožilcev. Skupna vsebinska točka govorov je bilo zaupanje – v sodstvo, medije in sodelovanje med državami članicami Evropske unije pri doseganju skupnih ciljev.
Premier Janez Janša je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu predstavil prednostne naloge šestmesečnega slovenskega predsedovanja Svetu EU in se odzval na stališča evropskih poslancev. Ti so se večinoma obregnili ob slovensko imenovanje evropskih delegiranih tožilcev in razpravo o svobodi in pritiskih na medije v Sloveniji.
Janša v govoru poudaril pomen cepljenja
“Pred nami so nekateri izzivi in prednostne naloge, ki izhajajo iz položaja, v katerem Evropska unija danes je, in prispevajo k obstoju Evropske unije,” je izpostavil predsednik vlade Janša. Na prvo mesto prihodnjih aktivnosti je postavil krepitev odpornosti in okrevanja Evropske unije, na drugo pa Unijo evropskega načina življenja. “Gre tudi za zaščito človekovih pravic in svoboščin, vključno s svobodo izražanja,” je dodal Janša in med drugim izpostavil zeleni prehod, ki bo pravičen za vse.
Med ključnimi poudarki predsedovanja je spregovoril o pandemiji koronavirusne bolezni. “Predvsem smo optimistični, ker vidimo, da evropska strategija cepljenja deluje,” je povedal in se vprašal po njegovih besedah “ključno vprašanje, kako naše državljanke in državljanke prepričati, da je vsak, ki se cepi, tisti, ki prispeva k temu, da bomo v prihodnje bolje živeli”.
“Imamo cepiva in imamo Unijo, zdaj je na vas, državljanke in državljani, da to uporabimo,” je k cepljenju pozval Janša. “Jasno je, da potrebujemo skupni evropski načrt za spopadanje s krizami, sploh takšne, kot je kriza s koronavirusom. Pa tudi načrte za takrat, ko je nevarnost asimetrična in prizadene le nekatere države,” je povedal.
Posvaril je tudi pred kibernetskimi napadi. “Oblikovanje skupnih načrtov obrambe pred kibernetskimi napadi ter gradnja skupnih kapacitet sta naša primarna naloga,” je izpostavil predsednik vlade Janša. Na povezanih področjih je izpostavil še umetno inteligenco, digitalizacijo, regulacijo digitalnih storitev, upravljanje podatkov, ki “so za nas večji izziv kot za koga drugega iz Evropske unije”.
Spoštovanje vladavine prava “ključno za zaupanje med državami članicami”
“Evropski način življenja se nam zdi samoumeven, čeprav ni,” je navedel Janša. “Imejmo to v mislih,” je navedel, rekoč, da nam ta način življenja marsikdo zavida. “Spoštovanje vladavine prava na osnovi enakih meril je ključno za medsebojno zaupanje med državami članicami v Evropski uniji. Na koncu, če gre za vladavino prava, o tem, kaj je prav in ni prav, vedno odloči neodvisna sodna instanca, ne pa politični organ,” je o vladavini prava povedal Janša.
“Posebno pozornost bomo namenili tudi svobodi in pluralizmu medijev ter boju z lažnimi novicami. Ta je še posebej potreben v okoljih z medijskimi monopoli, ki že obstajajo tudi v Evropski uniji,” je povedal.
Spregovoril je tudi o širitvi EU, ki da je “logičen odgovor na strateške izzive, ki jih imamo v Evropi”. Dejal je, da bo Slovenija v ospredje postavila sodelovanje Evropske unije z regijo Zahodnega Balkana. “Gre za regijo, ki je strateškega pomena za Unijo,” je navedel Janša.
Sodelovanje kljub “vsem razlikam”
“Pomembno je, da sodelujemo kljub vsem razlikam, zato da bi dosegli rezultate za vsakega Evropejca. Kako bomo pustili to krizo za sabo? To vprašanje je povezano tudi z zaupanjem. Zaupati je treba v svobodne medije in neodvisna sodišča,” je med drugim izpostavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je poudarila, da ve, da lahko računa na slovensko predsedstvo, da bo odobrilo veliko število načrtov za okrevanje še med julijem.
Janšo je spomnila na enega njegovih preteklih govorov, v katerem je govoril o krepitvi Evropske unije. “Ohraniti, razviti in okrepiti Evropsko unijo, to je naloga za nas vse. Ohraniti moramo svoje vrednote, okrepiti svojo vzdržnost in zgraditi trajnejšo Evropo,” je povedala von der Leyen.
Weber pozval k imenovanju tožilcev
Poslanec Evropskega parlamenta Manfred Weber je Janšo pozval k čimprejšnjemu imenovanju evropskih tožilcev. “Problemi, vezani na načelo pravne države, zadevajo vse države članice. Načelo pravne države mora biti zelo pomemben instrument. Kar je jasno in tukaj želim vašo podporo predsednik vlade, pomembno je, da čim prej vzpostavimo urad Evropskega javnega tožilstva, zato vas pozivam, da čimprej imenujete slovenske predstavnike,” je pozval predsednika vlade Janšo.
Kot drugi evropski poslanci je spregovoril tudi o svobodi medijev. “Nekateri pravijo, da ima Slovenija pri tem težave. Zares pozivam komisarko Jourovo, da pospeši ta postopek. Ne želim več slišati izjav, da smo zaskrbljeni, da mogoče obstaja problem. Želim proaktivno delovanje,” je pozval.
“Zakaj ne spoštujete evropskih vrednot sami?”
“Prednostne naloge nas navdajajo z upanjem. Žal vaša dejanja doma kažejo, da ni nujno, da boste svoje besede uresničili. Zakaj najprej ne spoštujete evropskih vrednot sami? Pravite, da želite okrepiti našo stabilnost, hkrati pa želite biti del kluba, ki ne spoštuje medijev, sodstva in pravic LGBT,” je povedal poslanec skupine Renew Europe Malik Azmani.
“Želim si, da bi več ljudi storilo, kot je storil Timmermans. Slovenija ne bi smela dobiti sredstev za okrevanje, dokler ne bo imenovala svojih predstavnikov v urad Evropskega javnega tožilstva,” je poudaril.
Neimenovanje tožilcev “nesprejemljivo”
Tudi poslanec Evropskega parlamenta Martin Schirdewan je Janši očital napade na medije in sodstvo. “Slovenska javnost ima pravico, da jih obvešča neodvisno novinarstvo. Če vi spodkopavate to, je to politični škandal. Tudi če nam ni vedno všeč, o čem se sporoča, je treba kritiko potrpeti. Vi raje komunicirate po Twitterju, ampak svobodni mediji in svoboda tiska so v demokraciji nekaj neizogibnega,” je povedal.
“Slovensko ljudstvo ima vso pravico tudi do neodvisnega sodstva. Vaša vlada določene sodnike predstavlja kot politično motivirane, in to je spodkopavanje pravosodja. Evropski urad javnega tožilca še vedno čaka na kandidate iz Slovenije, zato še ne morejo začeti dela, kar je nesprejemljivo,” je dodal Schirdewan.
Janša: V razširjeno evropsko tožilstvo stopili prostovoljno
“Žal mi je, da je bilo veliko bilateralnih vprašanj odprtih, kar zadeva delegirane tožilce. Slovenija je prostovoljno stopila v razširjeni mehanizem evropskega tožilstva, ne umikamo se iz njega. Nastal je zaplet zaradi naše notranje zakonodaje glede imenovanja dveh delegiranih tožilcev, ministrica za pravosodje je odstopila, imamo novega ministra in ponavljamo postopek,” je navedel in ponovil, da bi vlada svoj del lahko opravila do jeseni.
Christian Hartmann/REUTERS
“Ni pa vlada edini dejavnik tukaj, tukaj je tožilski svet, ki ima v rokah del procedure, in je tudi od njega odvisno, kako se bo to časovno izteklo. Mi bomo opravili svoj del,” je povedal. “Prosimo potem še svoje kolege iz Danske, Irske, Švedske, Poljske in Madžarske, da se tudi oni pridružijo. Ker bo sicer zelo neverodostojno govoriti, da so ponekod evropska sredstva zaščitena, v državah, ki pa sploh ne sodelujejo, pa kaj. Treba je uporabiti enake standarde,” je Janša pozval med odzivom na kritike evropskih poslancev. “Mi smo podprli ta instrument in bomo v njem sodelovali,” je navedel.
“Vse, kar ste tukaj govorili, je zame del razprave, ki je potrebna, tudi če se ne strinjamo,” je povedal. “V tem svojstvu, ko Slovenija predseduje Svetu Evropske unije, so zame vsa vaša stališča legitimna,” je poudaril Janša.
Janša: Zadnji novinar, ki je bil v Sloveniji zaprt, stoji pred vami
V zaključnem nagovoru je Janša ponovno odgovoril na omenjene dileme in zanikal pritiske na medije: “Pri vladavini prava moramo na koncu imeti neodvisno sodišče, ki odloča,” je dejal. Glede pritiskov na medije pa pojasnil: “Zadnji novinar, ki je bil v Sloveniji zaprt zaradi svojega pisanja, stoji pred vami. Trenutno ni nobene represije v Sloveniji nad mediji ali nad novinarji, gre za prenašanje političnih zdrah iz slovenskega v Evropski parlament.”
Doseganje skupnih ciljev
Evropski poslanec Mohammed Chahim iz evropskih Socialnih demokratov je poudaril, da je za parlament “zelo pomembno, da danes pošlje jasno sporočilo predsedstvu. Še naprej moramo sodelovati, da bodo evropski strateški načrti izvedeni brez zamude. Upam, da boste evropski zeleni dogovor in tudi priprave na podnebni sveženj naredili za prednostni nalogi. Osredotočiti se moramo na dolgoročne uspehe,” je povedal poslanec.
Klemen Grošelj iz skupine Renew je napovedal, da bo “predsedovanje vsebinsko precej prazno. Žal med pričakovanji ljudi in evropskimi vrednotami na eni strani in vašimi prepričanji zeva propad,” je bil kritičen. “Pozivam vas, da najdete pragmatično pot naprej. Skušajte združiti države članice v skupnem stališču, da bomo ustavili nezakonite migracije, prekinili umiranje v Sredozemlju,” je povedal poslanec Evropske ljudske stranke Tomas Tobe.
Christian Hartmann/REUTERS
Christian Hartmann/REUTERS
Christian Hartmann/REUTERS
Christian Hartmann/REUTERS
Predaja natisnjenih vprašanj
Poslanka skupine Renew Sophie in ‘t Veld je Janši med svojim nagovorom predala list papirja z vprašanji in ob tem dodala, da je parlament izrazil resne pomisleke o Janševem odnosu do vrednot Evropske unije. Dodala je, da so mu marca v Evropskem parlamentu postavili vprašanja, na katera ni nikoli odgovoril. “Zato sem vam natisnjena vprašanja prinesla na to zasedanje in pričakujem, da nam boste odgovore posredovali,” je dejala.
Marca smo vam v EU parlamentu postavili vprašanja pravi @SophieintVeld, na katere niste nikoli odgovorili.
Zato sem vam natisnjena vprašanja prinesla na tole zasedanje in pričakujem, da nam boste odgovore posredovali.
Fajon: Večina Slovencev ne želi drveti v smer, v katero nas pelje ta vlada
Predsednica stranke SD Tanja Fajon je novinarju N1 v Strasbourgu pojasnila, da je Slovenija v Evropski uniji sedemnajst let pisala “zgodbe o uspehu”, medtem ko danes do svoje države več ne čuti enakega ponosa.
“Veliko je kritičnih besed, vsak dan več, na račun naše države in to je zaskrbljujoče. Večina Slovencev ne želi drveti v to smer, kamor nas pelje ta vlada, ne priznava, ne želi si te arogance, cinizma, nespoštljivosti, pritiskov na medije, pritiskov na neodvisne institucije. V Bruslju nas kritično spremljajo tuji novinarji, tuji diplomati prav tako, razprava še poteka,” je dejala.
Predsednika vlade Janšo je ob tem pozvala, naj Slovenijo vrne med jedro Evrope. “Naj bo predsedovanje tudi priložnost za uspešne zgodbe. Moj poziv je bil zelo jasen, vrnimo Slovenijo med odprte in moderne države, to je bil poziv predsedniku vlade,” je povedala Tanja Fajon in dodala, da tej vladi ne zaupa. “Veliko škode je bilo storjene v preteklih mesecih in na Sloveniji je, da popravi ta katastrofalni vtis,” je povedala za N1.
Bogovič: slovenski narod garant za proevropsko usmerjenost
Poslanec stranke SLS v evropskem parlamentu Franc Bogovič je na vprašanje novinarja N1 o svobodi medijev v Sloveniji odgovoril: “V Sloveniji imamo svobodo medijev takšno, da 85 odstotkov medijev kritizira vlado, zato o tem ne moremo govoriti, da ni svobode medijev”. Podobno kot že pred tem Janša, je pozval novinarje, naj pridejo v Slovenijo in se prepričajo sami.
“Sam mislim, da moramo kot vsaka država demokracijo graditi iz dneva v dan,” je dodal. “Je proces, v katerem se morajo vsi slišati, biti poslušani, okvir, ki ga imamo, je pa zelo jasen: proevropski okvir. Proevropska usmerjenost Slovenije in spoštovanje vrednot Evropske unije niso bile nikoli pod vprašajem in tudi slovenski narod je garant za to, da ne bodo v prihodnje,” je pojasnil evroposlanec.
Pred parlamentom manjši protest
Predstavniki Evropske zelene stranke so pred začetkom zasedanja pred plenarno stavbo v sodelovanju s slovenskima aktivistoma Jašo Jenullom in Teo Jarc pripravili tudi manjši protest, na katerem se je zbralo šest ljudi.
Na tla pred glavnim vhodom plenarne stavbe so nalepili papirnate izreze stopal – takšnih, kot so jih že uporabili pred slovenskim parlamentom, ko je bilo združevanje v času koronavirusa omejeno. Ob tem so izobesili transparent, ki sporoča “zaščitite vladavino prava v Sloveniji”. Kot je poročal Politico, je velika verjetnost, da se bo Janša sprehodil mimo simbolne akcije.
Nikola Radišič/N1
Nikola Radišič/N1
Nikola Radišič/N1
Nikola Radišič/N1
Nikola Radišič/N1
Kot je ob tem v Strasbourgu za N1 povedala aktivistka Tea Jarc, je socialni dialog v Sloveniji trenutno “mrtev”. “Več kot 70 odstotkov ljudi podpira predčasne volitve, za kar se borimo v Sloveniji in tudi tukaj, ko bo Janša nagovoril Evropski parlament”. Dodala je, da upajo na “odločen signal” evropskih poslancev, namesto, da le “gledamo, kako nekatere države ne spoštujejo človekovih pravic”.
A Strasbourg welcome for the PM of #Slovenia@JJansaSDS who’s presenting the priorities of the country’s 6 month presidency of the EU Council to MEPs in the Parliament. pic.twitter.com/W3jLxogZE8
V medijskem središču je evropske novinarje pričakalo tudi protestno sporočilo – razglednica s sporočilom slovenskega predsednika vlade Janeza Janše. Gre za protestno akcijo Evropske levice, katere članica je tudi slovenska stranka Levica. Kot med drugim piše na razglednici, pod katero je “podpisan Janša”, bo njegovo predsedovanje aktivno prispevalo k bolj “ksenofobični, nazadnjaški, ozkogledni Evropi, ne glede na mednarodne zakone in človekove pravice”.
Nikola Radišič, N1
Pred zasedanjem se je Janša srečal s predsednikom Evropskega parlamenta Davidom Sassolijem, ki je na Twitterju zapisal, da “Evropa stoji na križišču. Socialno in zeleno okrevanje mora biti v središču naših prizadevanj v naslednjih šestih mesecih”.
Today I welcomed Slovenian Prime Minister @JJansaSDS in Strasbourg where he presents the priorities of the @EU2021SI Presidency in plenary.
Europe stands at a crossroads. A social and green recovery must be at the heart of our efforts over the next six months. #EU2021SIpic.twitter.com/8DabV5inLe
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje