V noči na nedeljo bomo ob treh zjutraj ure premaknili za eno uro nazaj, pridobili uro spanca in prešli na zimski čas.
Evropska komisija je že pred štirimi leti predlagala ukinitev premikanja ure – zadnje premikanje ure je bilo sprva predvideno celo že za leto 2019 – a države članice EU o tem še vedno niso dosegle dogovora.
V Sloveniji smo začeli urine kazalce premikati leta 1983. Dokončna odločitev, da jih vsako zadnjo nedeljo v oktobru premaknemo za eno uro nazaj in vsako zadnjo nedeljo v marcu za eno uro naprej, pa je bila sprejeta leta 2006, piše STA.
Kot smo pisali marca letos ob premiku ure na poletni čas, strokovnjaki za spanje zagovarjajo stalni zimski čas, češ da je bolj usklajen z našim naravnim ritmom, z našo biološko uro. Evropsko združenje za raziskave spanja v pismu Evropski komisiji navaja, da bi stalni zimski čas “izboljšal spanec, imel pozitivne zdravstvene učinke na srce in telesno težo. Znižala bi se incidenca raka, zmanjšala bi se poraba alkohola in tobaka. Ljudje bi bili psihološko bolj zdravi, izboljšala bi se učinkovitost v šoli in službi.”
Država bi zimski čas, Slovenci poletnega
Evropska komisija je odločitev, kateri čas izbrati za stalnega, prepustila državam članicam EU, a s pričakovanjem, da se bodo med seboj uskladile in s tem preprečile zmedo v delovanju čezmejnih storitev. To pa se je izkazalo za precej težjo nalogo od pričakovanj. Medtem ko se je denimo slovenska politika nagibala k stalnemu zimskemu času, se je Hrvaška zaradi pozitivnih učinkov na turizem ogrevala za stalni poletni čas. Po drugi strani pa je javno posvetovanje med državljani, ki ga je Bruselj izvedel leta 2018, pokazalo, da smo Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času. Temu so naklonjeni tudi Portugalci, Ciprčani in Poljaki, za zimskega pa so se večinsko izrekli Finci, Danci in Nizozemci, piše STA.
Nezmožnost hitrega konsenza je povzročila zastoj pri ukinjanju premikanja ure v EU. Predlog, ki ga je leta 2018 pripravila Evropska komisija in je dobil podporo Evropskega parlamenta, bi moral potrditi tudi Svet Evropske unije. A vladni predstavniki držav članic so o predlogu nazadnje razpravljali leta 2019, nato pa ga nobena od predsedujočih držav EU ni več uvrstila v svoje delovne programe. Tovrstna vprašanja je sprva zasenčila epidemija covida-19, nato pa še vojna v Ukrajini.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
