Spomladanski premik ure, ki nam odščipne uro spanca, ima negativen vpliv na počutje in prometno varnost. A hkrati premik kazalcev za eno uro naprej prinese tudi daljše svetle popoldneve in s tem pomeni simbolni izhod iz zimske temačnosti. Čeprav veliko ljudi sam premik ure sprejema z nejevoljo, je večina zadovoljna z rezultatom. Nocojšnji premik ure skoraj zagotovo ne bo zadnji. Vprašanje morebitne ukinitve premikanja ure v EU ostaja v predalu Evropskega sveta in čaka na manj turbulentno politično obdobje. Ameriški senat je medtem prejšnji teden presenetljivo soglasno potrdil zakonski predlog, po katerem bi ZDA celo leto ostale na poletnem času.
V noči s sobote na nedeljo bomo ure ob dveh zjutraj prestavili za eno uro naprej in s tem prešli na poletni čas. V soboto je sonce zašlo ob 18.23. V nedeljo bo sončni zahod ob 19.24. Pridobili bomo eno uro popoldanske sončne svetlobe. Do zadnjega oktobrskega konca tedna, ko bomo spet prešli na zimski čas. Čeprav je Evropska komisija že pred skoraj štirimi leti predlagala ukinitev premikanja ure, države članice EU o tem še vedno niso dosegle dogovora.
Večina javnosti, politike in strokovnjakov se sicer strinja, da je premikanje ure v današnjem času nesmiselno in nadležno. Razdeljeni pa smo pri vprašanju, kakšna bi bila nadomestna rešitev. Večina ljudi v Sloveniji si glede na spletno posvetovanje, ki ga je leta 2018 izvedla Evropska komisija, želi stalni poletni čas. Večina med nami ima pač rada dolge poletne večere.
Strokovnjaki za spanje pa na drugi strani zagovarjajo stalni zimski čas, češ da je bolj usklajen z našim naravnim ritmom, z našo biološko uro. Evropsko združenje za raziskave spanja v pismu Evropski komisiji navaja, da bi stalni zimski čas “izboljšal spanec, imel pozitivne zdravstvene učinke na srce in telesno težo. Znižala bi se incidenca raka, zmanjšala bi se poraba alkohola in tobaka. Ljudje bi bili psihološko bolj zdravi, izboljšala bi se učinkovitost v šoli in službi.”
Evropska komisija je odločitev, kateri čas izbrati za stalnega, prepustila državam članicam EU, a s pričakovanjem, da se bodo med seboj uskladile in s tem preprečile zmedo v delovanju čezmejnih storitev. To pa se je izkazalo za precej težjo nalogo od pričakovanj. Medtem ko se je denimo slovenska politika nagibala k stalnemu zimskemu času, se je Hrvaška zaradi pozitivnih učinkov na turizem ogrevala za stalni poletni čas.
Nezmožnost hitrega konsenza je povzročila zastoj pri ukinjanju premikanja ure v EU. Predlog, ki ga je leta 2018 pripravila Evropska komisija in je dobil podporo Evropskega parlamenta, bi moral potrditi tudi Svet Evropske unije. A vladni predstavniki držav članic so o predlogu nazadnje razpravljali leta 2019, nato pa ga nobena od predsedujočih držav EU ni več uvrstila v svoje delovne programe. Tovrstna vprašanja je sprva zasenčila epidemija covida-19, zdaj pa še vojna v Ukrajini.
Kot so nam povedali v službi Sveta EU za odnose z javnostmi, v zvezi s tem vprašanjem v zadnjih mesecih ni bilo nobenega premika. Predlog je torej za nedoločen čas obležal v predalu.
ZDA na poti k stalnemu poletnemu času?
Ameriški senat je prejšnji teden presenetljivo soglasno sprejel predlog zakona, ki za celinski del ZDA predvideva stalni poletni čas. Tako imenovani “zakon za zaščito sonca” (angl. Sunshine protection act) je v sprejetje po hitrem postopku predlagal republikanski senator iz zvezne države Florida Marco Rubio, in ker mu nihče ni nasprotoval, je bil potrjen kar brez glasovanja. Naknadno se je izkazalo, da nekateri člani senata sploh niso vedeli za vloženi zakon in mu tako niso mogli ugovarjati.
Today we passed out of the Senate my bill to make Daylight Savings Time permanent
— Marco Rubio (@marcorubio) March 15, 2022
Now it’s up to the House to help us #LockTheClock
pic.twitter.com/NneP6loZ5Q
Predlog zakona mora sicer potrditi še ameriški kongres, kjer pa je njegova usoda po poročanju časnika Washington Post precej negotova. Ameriški strokovnjaki za spanje ob tem, tako kot njihovi evropski kolegi, opozarjajo, da bi bil z vidika javnega zdravja boljša možnost stalni zimski (standardni) čas.
ZDA so se enkrat pri tem že opekle. Med energetsko krizo leta 1973 so za dve leti poskusno uvedli stalni poletni čas, a so ga že po enem letu opustili in se vrnili k premikanju ure. Starši so se namreč začeli množično pritoževati, da njihovi otroci pozimi v šolo hodijo še v trdi temi, kar močno povečuje njihovo ogroženost v prometu.
Kot je takrat poročal New York Times, je bila decembra 1973 javnomnenjska podpora stalnemu poletnemu času 79-odstotna. Do februarja 1974, v samo dveh mesecih, je podpora upadla na 42 odstotkov.
V Sloveniji bi v primeru uvedbe stalnega poletnega časa na vrhuncu zime sonce vzšlo šele malo pred 9. uro zjutraj. Tudi slovenski otroci bi v šolo hodili v trdi temi.
Če si torej hkrati želimo tako dolge poletne večere kot svetlejše in s tem varnejše zimske poti v šolo in službo, se je treba sprijazniti z nadaljnjim premikanjem ure.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje