Pesnik Boris A. Novak je za kurdsko deklico, ki se je pri poskusu prečkanja Dragonje minuli teden utopila, napisal pesem. "Ogorčen sem spričo nečloveškega, rasističnega in protizakonitega ravnanja z begunci, ki ga vladajoča slovenska politika izvaja na državnih mejah," pravi Novak.
Teden dni po tragediji, ki se je zgodila kurdski družini na bregu pri poskusu prečkanja Dragonje, objavljamo pesem, ki jo je Boris A. Novak napisal za utopljeno 10-letno deklico.
“Balado Kralj Svobode sem napisal, ker me je pretresla tragična usoda desetletne, invalidne, gluhoneme kurdske deklice, ki je utonila pri prečkanju državne meje. Ogorčen sem spričo nečloveškega, rasističnega in protizakonitega ravnanja z begunci, ki ga vladajoča slovenska politika izvaja na državnih mejah. Kot je bilo že večkrat dokumentirano, slovenski mejni organi kljub zakonom o varstvu pravic iskalcev azila in višji postavi človečnosti vračajo na Hrvaško begunke in begunce, ne da bi spoštovali pravice, ki jih zagotavlja mednarodno pravo. Nesrečna mati nesrečnih otrok je to očitno vedela, zato se je podala na skrajno tvegano pot prečkanja mejne reke Dragonje v nevarnih zimskih razmerah. Kako globok je moral biti njen obup, da je bila pripravljena otroke in sebe izpostaviti smrtni nevarnosti!” je zapisal pesnik.
Oster je tudi do predsednika Boruta Pahorja in Varuha človekovih pravic Petra Svetine, ki jima očita “osupljiv cinizem in ledeni hlad” pri odzivanju na tragedijo. “Namesto da bi slovenski državni organi oprali umazani obraz Slovenije vsaj z gesto pomoči družini, ki je izgubila svojega najranljivejšega otroka, so si pilatovsko oprali roke, trije preživeli člani te družine pa so morali nazaj na Hrvaško.”
Vladni predstavniki in ministrstvo za notranje zadeve so po njegovih besedah “manipulantsko poudarjali le dobro sodelovanje slovenske in hrvaške policije pri iskanju trupla nesrečne deklice”, čemur je po njegovi oceni sledila tudi večina medijev.
Novak je kritičen tudi do slovenske Rimokatoliške cerkve, ki “v svetem adventnem času molči o sodobni ponovitvi bega dveh beguncev, Jožefa in noseče Marije”. “Bi bilo kaj drugače, če žrtev ne bi bila muslimanka? To ni nauk Kristusa Odrešenika, Bog vas nima rad,” je oster pesnik.
KRALJ SVOBODE
(balada o desetletni gluhonemi, invalidni kurdski deklici,
ki je na begu iz Turčije izgubila življenje
na dnu slovensko-hrvaške mejne reke Dragonje
v noči med 9. in 10. decembrom 2021)
Le zakaj so šli od doma?
Bolje bi bilo ostati.
Le kako naj hčerka hroma
trka po zaprtih vratih,
prečka meje pred soldati,
ki jih je ne razume, gluha?
Hočejo le košček kruha
onstran te ledene vode,
kjer jih čaka Kralj Svobode …
In močnejši so od dvoma,
z vedrim vetrom v podplatih,
stran od revščine, ječ, zloma …
A zakaj je bleda mati
morala vodiču dati
šop denarja? Topla juha
se na zvezdni peči kuha,
tam nad snom ledene vode,
kjer jih čaka Kralj Svobode …
Na meji piše: STOP! NIKAMOR!
Reko brede trudna mati,
nese hčerko štuporamo.
Varna bo med tremi brati,
vsa družina pa bo hkrati
našla pot, prihodnost, skupaj!
Tihotapijo dlan upa
tam po spolzkih skalah vode,
kjer jih čaka Kralj Svobode …
Na poti v Slovenijo
Smrt ugrabi deklico.
Na rečnem dnu jo najdejo.
To se ne bi pripetilo
prosilcem milostnih azilov,
ker bi jih mejni policaj
Hrvatom brž poslal nazaj,
daleč stran od mrzle vode,
koder vlada Kralj Svobode …
Zato Slovenija ni kriva,
da begunka ni več živa,
saj Slovenija ne krati
mladoletnim tujkam spati
v ledeni krsti vode,
koder vlada Kralj Svobode …
