Ponudba prevozov s taksiji v Sloveniji je "vse prej kot idealna", ugotavlja nedavna raziskava Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave. Taksisti za prevoz z letališča zaračunavajo vrtoglave zneske, vozniki pa so med vožnjo večkrat nepozorni in ne upoštevajo prometnih predpisov.
“Po koncu koncerta v Šiški sva s prijateljico želeli priti do centra mesta. Na postaji za taksiste sva se usedli v avto z oznako taksi in voznik nama je za divjo vožnjo od Šiške do centra zaračunal dvajset evrov. Ker se nama je cena zdela zelo visoka, sva od taksista zahtevali račun,” pripoveduje bralka. Taksist jima računa ni mogel izdati, saj je, kot sta kasneje ugotovili, delo opravljal na črno. Po prerekanju sta s prijateljico taksistu plačali znesek, saj jima ni preostalo drugega. Spet druga bralka nas je opozorila, da je v primeru večjega dogodka ali ob slabem vremenu v prestolnici skoraj nemogoče priklicati taksi.
Negativne izkušnje se vrstijo tudi na družbenih omrežjih. Konec decembra je uporabnik družbenega omrežja X pisal o domnevnem dogovoru med taksisti, ki naj bi po glasbenem festivalu v prestolnici poenotili cene in “vsem zaračunajo minimalno 20 evrov”, čeprav so se zapeljali zgolj nekaj kilometrov. Vsake toliko na spletu zakrožijo podatki o vrtoglavih zneskih vožnje s taksijem z brniškega letališča ali na Obali.
Da je ponudba taksistov v slovenskih mestih “vse prej kot idealna”, je pokazala tudi nedavna raziskava Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave. Ocenjevalci so bili zadovoljni s hitro odzivnostjo klicnih centrov, dobrim delovanjem aplikacij, precej točno napovedjo prihoda vozila, razočarali pa so jih slaba pozornost med vožnjo in kršenje prometnih predpisov, nezmožnost plačila s kartico zunaj Ljubljane, neustrezna nameščenost cenika in taksimetra v taksiju ter slabša kakovost avtomobilov, ugotovitve raziskave povzema Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS).
Vrtoglave cene prevozov z letališč
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opozorili tudi na problematične tarife taksistov pri prevozu z letališč, o katerih pogosto razpravljajo uporabniki družbenih omrežij. Medtem ko so ocenjevalci za vožnjo do letališča odšteli trideset evrov, jim je taksist za enako pot, le v nasprotni smeri, zaračunal sedemdeset evrov. ZPS je predlagala uvedbo pavšalnih tarif za prevoz s taksijev z namenskih postajališč, saj bi bila cena tako veliko preglednejša.
V sindikatu taksistov pa menijo, da bi morali uvesti maksimalno omejitev tarif po posameznih občinah oziroma regijah. Kot pravijo, “določeni samostojni taksisti izkoriščajo trenutno stanje in predvsem turistom ali starejšim občanom, ki ne poznajo razmer, zaračunavajo mnogo več od preostalih ponudnikov”.
Kdo je odgovoren za take razmere in kdo se ukvarja z nadzorom
Nadzor nad prevozi s taksiji opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in energijo, in sicer inšpekcija za javni potniški promet. V zadnjih dveh letih je opravila 205 nadzorov nad prevozniki in ugotovila 30 kršitev. Z leti je kršitev vse manj, vendar je to lahko tudi posledica epidemije covida-19, saj je takrat večina taksistov prenehala opravljati ta poklic, pravijo na inšpektoratu.
Inšpektorji se osredotočajo predvsem na delo na črno. Nadzore nad prevozno dokumentacijo, oznakami, opremo, taksimetrom, dovoljenjem občine in tehnično brezhibnostjo vozil opravijo najmanj enkrat mesečno v sodelovanju s policijo, inšpektorji Fursa, tržnega inšpektorata, meroslovja ter inšpektorji in redarji Mola.
Največ kršitev se nanaša na neustrezno opremljenost in označenost taksijev ter zagotavljanje dokumentacije, ki jo mora imeti voznik v vozilu. Če ugotovijo, da so oznake ali oprema pomanjkljive, taksistu izrečejo ustno prepoved na zapisnik in izdajo odločbo o začasni prepovedi opravljanja prevozov, dokler nepravilnosti ne odpravijo.
Na inšpektoratu povejo, da se ljudje nanje največkrat obrnejo s pritožbo, da jim nekateri taksisti zaračunajo več, kot običajno plačajo za takšen prevoz. Kot pravijo na inšpektoratu, se v večini primerov izkaže, da so taksisti izdali ustrezen račun za ta znesek.
“Slabo vzdrževani in neočiščeni avtomobili”
Ocenjevalci raziskave ZPS so med drugim opazili, da je “večina avtomobilov, s katerimi so se peljali ocenjevalci, starejšega datuma, slabo vzdrževanih, pogosto tudi neočiščenih, marsikdaj pa so zaznali, da taksist v avtomobilu kadi”. Po njihovih ocenah v Sloveniji ni opaziti niti premika v smeri okolju prijaznejših avtomobilov, ki jih vozijo taksisti.
Kakovosti prevozov s taksiji ali uporabe okolju prijaznih avtomobilov na inšpektoratu ne preverjajo, saj to ni v njihovi pristojnosti. Standarde kakovosti izvajanja storitev – na primer videz avtomobila, vrsto pogona, stopnjo izpusta, starost in opremo vozil, včasih pa tudi maksimalno tarifo – po zakonu lahko predpišejo posamezne občine. V praksi pa tega ni veliko. V Kopru morajo na primer vsi taksisti imeti avto bele barve, Mestna občina Ljubljana pa skuša spodbujati uporabo okolju prijaznih vozil tako, da so vozniki, ki predložijo dokazilo o okolju prijaznem vozilu ali vozilu, ki ima možnost prevoza invalidov v invalidskem vozičku brez presedanja, oproščeni letne občinske takse za uporabo avtotaksi postajališča. Včasih so morali vozniki Mola opraviti tudi izpit o poznavanju občine, vendar to ni več obvezno.
Mestna občina Ljubljana je v letu 2022 skupaj z ostalimi nadzorniki opravila 35 nadzorov, v letu 2023 pa zgolj tri. V preteklosti je nadzirala, ali ima družba njeno dovoljenje za opravljanje taksi prevozov, ali imajo vozniki narejen izpit o poznavanju Mola ter maksimalne tarife, zdaj pa preverja le, ali imajo izvajalci prevozov njeno dovoljenje.
“Taksisti in podjetja so prepuščeni sami sebi”
Po mnenju predsednika sindikata taksistov Dejana Jefima je stanje panoge odraz dejstva, da “država od ustanovitve ni nič vlagala niti v taksi panogo niti v vozila, infrastrukturo ali digitalizacijo”. Posledično so tako vozniki kot taksi podjetja prepuščeni sami sebi. Kakovost storitev, digitalizacija in določanje cen pa sloni le na njihovih plečih, pojasni.
“Niti država niti občine niso spremenile nobenega zakona. Zakon so spremenile le, ko je za to obstajal tuj interes, ki bi omogočal še večjo liberalizacijo tržišča, kar bi prineslo še dražjo in manj kakovostno storitev ter slabše delovne pogoje za voznike,” je kritičen Jefim.
Luknje v zakonodaji, ki jih Jefim omenja, naj bi po njegovo izkoriščali “divji taksisti”, ki ne delujejo v sklopu nobenega večjega podjetja ali v sindikatu taksistov, in manjši tuji ponudniki.
Meni, da bi morala država v sodelovanju z občinami, taksisti, taksi podjetji in sindikatom taksistov ustrezno spremeniti zakonodajo in zagotoviti zadostno financiranje, da bi te spremembe lahko izvedli tudi v praksi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje