Na dvodnevnem strokovnem posvetu so strokovnjaki z različnih področij predstavili, kako poteka obravnava otroka v policijskem postopku, zaslišanje otroka, in kako se ravna z žrtvami kaznivih dejanj na centrih za socialno delo. Pomembno je sodelovanje različnih institucij, so bili enotni.
Strokovni posvet, ki bo potekal še v petek, organizira Center za izobraževanje v pravosodju v sodelovanju z Društvom državnih tožilcev Slovenije in upravo kriminalistične policije Generalne policijske uprave.
Predsednik društva državnih tožilcev Boštjan Valenčič je poudaril pomen tovrstnih izobraževanj s področja mladoletniške kriminalitete in nasilja nad otroki, ki združuje slušatelje z različnih področij. “S takimi posveti lahko dosežemo, da pravosodje postane tudi otrokom prijazno s ciljem čim manjše viktimizacije,” je prepričan.
Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Igor Šoltes je v uvodnem nagovoru izpostavil, da na ministrstvu veliko pozornosti posvečajo tudi otrokovim pravicam. Ob tem z zadovoljstvom ugotavljajo, da je Slovenija v zadnjih letih na področju zaščite otrok kot žrtve in priče v postopkih naredila velik korak naprej.
“Pred očmi moramo imeti, da je otrok žrtev in ga ne smemo dodatno obremeniti”
Ključni dosežek na tem področju je vzpostavitev Hiše za otroke po modelu Barnahus, ki izvaja celotno obravnavo otrok kot žrtev kaznivih dejanj na enem mestu in na varen način, je pojasnil Šoltes. S tem modelom so začeli na Islandiji, od koder se je kot način obravnave otrok v 25 letih razširil po Evropi. “Te institucije so izjemno pomembne pri varovanju otrokovih pravic skozi celoten proces dogajanja na sodišču,” je poudaril.
“Pri pridobivanju dokazov od otroka moramo imeti pred očmi, da je otrok žrtev in ga ne smemo dodatno obremeniti. Poskrbeti je treba, da jih negativna izkušnja čim manj ovira v kasnejšem življenju. Model varne hiše je odgovor na vprašanje, kako to storiti,” je dejal.
Slovenija je po njegovih besedah imela srečo, da so bila njena prizadevanja ves čas strokovno in finančno podrta s strani EU, Sveta Evrope in norveškega finančnega mehanizma. Napovedal je, da bo Slovenija po koncu financiranja projekta poiskala ustrezno možnost, da projekt Hiša za otroke nadaljujejo.
Na ministrstvu se ob tem zavedajo, da se lahko otrok na sodišču znajde tudi v civilnih postopkih, zato si želijo nadaljevati aktivnosti, ki bodo vsem otrokom na sodiščih zagotavljale prijazno obravnavo. Šoltes je vse vpletene v postopkih pozval k tvornemu sodelovanju z izmenjavami izkušenj dobrih praks in morebitnih slabosti.
“Veliko se lahko naučimo tudi na spodletelih primerih”
Pomen povezovanja in učenja je izpostavila tudi državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Helga Dobrin. “Veliko se lahko naučimo tudi na spodletelih primerih, če jih znamo videti in prepoznati,” je dejala v uvodnem nagovoru.
“Otroci se pogosto znajdejo v situacijah, ki so nevarne, škodljive in neprimerne za njihovo starost in razvoj. Za zlorabljenega otroka svet ne bo nikoli več varen kraj. Pomembno je, da na vsakem koraku zasledujemo načelo največje koristi otroka. Če že nismo mogli preprečiti, da se je zgodilo nasilje, lahko pomagamo, da bo izpoved o tem čim manj obremenjujoča,” je še dodala.
Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Senad Jušić pa je med drugim opozoril na nevarnost sekundarne viktimizacije otrok v policijskih in sodnih postopkih. To je po njegovih besedah mogoče preprečiti ali zmanjšati z ustrezno in strokovno obravnavo. Po njegovih besedah se že kažejo pozitivne izkušnje. Ob tem je ponosen, da so pri pripravi protokola forenzičnega intervjuja sodelovali kriminalisti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje