Projekt, v katerem sodelujejo slovenske raziskovalke, prejel prestižno nagrado

Slovenija 09. Dec 202207:49
Uršula Lipovec Čebron
Foto: Denis Sadiković/N1

Projekt SoNAR-Global, v katerem je kot partner sodelovala Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, je v Parizu prejel prestižno nagrado Zvezde Evrope oziroma Étoiles de l'Europe. Nagrado vsako leto podeljuje francosko ministrstvo za visoko šolstvo in znanost najboljšim raziskovalnim projektom, financiranim s sredstvi Evropske komisije.

Mednarodni projekt SoNar-Global je globalna mreža družboslovnih ved za nalezljive bolezni in protimikrobno odpornost, ki jo je koordiniral Institut Pasteur iz Pariza.

V slovenskem delu raziskave, ki jo je vodila slovenska antropologinja Uršula Lipovec Čebron, so poleg raziskovalk z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL) sodelovale tudi raziskovalke z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Kot je za STA pojasnila Uršula Lipovec Čebron, je bil ključni namen projekta okrepiti vlogo družboslovnih znanosti na področju epidemij in protimikrobne odpornosti ter pokazati na pomen, ki ga lahko imajo te vede v času epidemij.

Obenem pa so izvedli obširno kvalitativno raziskavo, v kateri so raziskovali zdravstvene, družbene, ekonomske in druge posledice epidemije covida-19 ter bili pri tem posebej pozorni na družbeno marginalizirane dele prebivalstva. “Šlo je za terensko raziskavo, ki je sočasno potekala v petih evropskih državah, v Italiji, Nemčiji, Franciji, Malti in Sloveniji, kjer smo z raziskovalkami z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL ter iz NIJZ raziskovali ranljivosti in odpornosti v času pandemije,” je pojasnila.

Njihova raziskava v Ljubljani in Pomurju je pokazala, da je epidemija zelo poglobila že obstoječe ranljivosti v Sloveniji, pri čemer so se družbeno najbolj odrinjeni posamezniki znašli v brezizhodnem položaju, med njimi so nekatere brezdomne osebe, dolgotrajno brezposelni, priseljenci in drugi. Obenem pa so bile osebe, ki so do epidemije nekako shajale, potisnjene čez rob svojih zmožnosti. To so doživeli določeni kulturni delavci, umetniki ali mladi prekarni delavci, je povedala Lipovec Čebron.

Pojavile so se tudi številne nove, nepričakovane ranljivosti, na primer med delavci v turizmu in gostinstvu. “Raziskava dokazuje, da vsaka kriza potencira šibkosti posamezne družbe, zato je nujno, da v raziskavah ne spregledamo najbolj marginaliziranih delov prebivalstva, obenem pa je ključno, da pristojne ustanove prepoznajo te nove in poglobljene ranljivosti ter jih poskušajo nasloviti z ustreznimi ukrepi,” poudarja raziskovalka.

Aprila je antropologinja Uršula Lipovec Čebron raziskavo prvič predstavila v intervjuju za N1. Preberete ga lahko na tukaj: “Iz tujine me sprašujejo, ali bom imela težave in ali potrebujem azil”

Projekt povezal več kot 500 raziskovalcev

Prednost tega projekta je bil po njenem mnenju ta, da ni bil omejen na Evropo, temveč je vključeval tudi afriške in azijske države. “Tako se je vzpostavila globalna mreža družboslovcev in humanistov, ki šteje več kot 500 raziskovalcev in raziskovalk, s katerimi smo lahko vseskozi razpravljali o posameznih konceptih, metodoloških ovirah in na globalni ravni primerjali rezultate raziskav. Zaradi te izredno velike povezanosti med nami smo uspeli še v času trajanja epidemije podati splošne mednarodne smernice ključnim mednarodnim ustanovam, obenem pa smo v vsaki državi pripravili priporočila, ki so bila namenjena nacionalnim kontekstom in lokalnim skupnostim,” je pojasnila.

Nagrada francoskega ministrstva je po besedah antropologinje nagrada za celoten projekt in vsi, ki so v njem sodelovali, si želijo s skupnim delom tudi nadaljevati. “Radi bi namreč še bolj poglobljeno analizirali obsežno terensko gradivo ter ga še bolj natančno primerjali med posameznimi državami, vendar pa to zahteva dodatno financiranje, za katerega upamo, da ga bo Evropska komisija pripravljena zagotoviti,” je dejala.

“Obenem pa ta nagrada pomeni dokaz, da epidemije in zdravja na splošno ne gre razumeti zgolj kot domen zdravstva, temveč kot širše družbena fenomena, zato bi bilo smiselno družboslovcem in humanistom dati več priložnosti in večjo vlogo na tem področju,” je še dodala antropologinja.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar