Danes so zaradi nespoštovanja odločbe ustavnega sodišča glede sodniških plač tožilci in sodniki protestno prekinili svoje delo. Odzval se je minister za javno upravo Franc Props in dejal, da se zaveda nujnosti urejanja sodniških plač, vendar pa bo to treba urediti vzporedno z urejanjem plač v celotnem javnem sektorju.
Minister za javno upravo Franc Props pravi, da se zavedajo, da so plače sodnikov nizke, da gre za eno od vej oblasti in je tudi v tem delu treba poskrbeti, da bodo lahko neodvisno delovali. Ko bodo končana dogovarjanja o plačah za celotni javni sektor, bodo hkrati udejanjili tudi odločbo ustavnega sodišča o sodniških plačah, je napovedal.
V izjavi ob današnji enourni protestni prekinitvi dela sodnikov in tožilcev je Props dejal, da je bilo ob nastopu vlade Roberta Goloba 25 nerešenih ustavnih odločb, od teh jih je bilo v dobrem letu in pol, do začetka novembra lani, rešenih 15. “Zavedamo se, kako pomembno je reševati te stvari in skrbeti, da živimo v pravni državi,” je zagotovil.
Napovedal je, da bodo naslovili tudi ustavno odločbo o plačah sodnikov. Zavedajo se, da so njihove plače nizke, da gre za tretjo vejo oblasti ter da je tudi v tem delu treba poskrbeti, da bodo lahko neodvisno delovali. A je po njegovih besedah obenem treba vedeti tudi, da v tem trenutku s sindikati potekajo pogovori o odpravi plačnih nesorazmerij znotraj celotnega javnega sektorja. In da je to treba upoštevati, ko se ureja sodniške plače.
Stališče vlade je, da zadeve rešujejo vzporedno, in tako bodo delovali. Bodo pa poskušali iskanje rešitev kar najbolj pospešiti, je napovedal. Že takoj z naslednjim tednom bodo aktivno pristopili k nadaljevanju pogajanj za celotni javni sektor, že sedaj pa ta tečejo s posameznimi sindikati, je dejal Props.
Kdaj bi ta pogajanja lahko zaključili, danes ni želel napovedovati. “Če bi bilo samo na vladni strani, potem bi se pogovarjal o datumu. Ker pa je na drugi strani druga pogajalska skupina, v kateri je veliko sindikatov, je o datumih neodgovorno govoriti. Se bomo pa trudili, da se bodo pogajanja čim prej zaključila,” je dejal.
Ob tem je minister zanikal, da so na vladi pri vprašanju sodniških plač neenotni. Zadnja seja vlade je bila pred novim letom, kjer so govorili tudi o zahtevah sodnikov. Neenotnosti, kar zadeva skupno reševanje celotne problematike plač v javnem sektorju, ni bilo, je pojasnil. Na novinarsko vprašanje o stališču pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan pa je odvrnil, da je ministrica povedala, kakšno je njeno stališče, a so po razpravi prišli do zaključka, da je edina možnost, da pridejo do celovitih rešitev.
Dogovarjanja o uskladitvi sodniških plač so sicer lani potekala že z njegovo predhodnico, prejšnjo ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik. Kot sam razume, je bil za plače sodnikov lani že postavljen nek okvir, a je dinamika, kako se bo uresničeval, še stvar dogovora.
Props je prepričan, da bi zadevo verjetno realizirali v roku, ki ga je postavilo ustavno sodišče, a je prišlo do naravne nesreče, ki je v celoti zamaknila aktivnosti, ki so potekale znotraj države. Bistveno se je spremenila javnofinančna slika, kar bo tudi treba upoštevati, ko bodo urejali plače v javnem sektorju za prihodnja leta.
Props je odgovoril tudi na novinarsko vprašanje, ali ne bi bilo ob morebitnih tožbenih zahtevkih proti državi zaradi prikrajšanja pri plačah, ki bi jih vložili sodniki in tožilci za petletno obdobje, za državo ugodneje, če bi njihove plače uredila takoj. Pojasnil je, da je znotraj države treba zagotavljati državljanom javni servis, ki bo bistveno bolj pod udarom, če bodo zadeve začeli reševati parcialno. “Lahko se nam zgodijo stavke, ki se napovedujejo, in ni naš interes, da država stoji zaradi tega, ker smo parcialno ugodili neki skupini,” je navedel.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje