Danes, 24. aprila, v Sloveniji obeležujemo dan brez zavržene hrane. Po podatkih statističnega urada smo Slovenci v letu 2021 zavrgli okrog 143 tisoč ton hrane, taka količina pa pomeni resno grožnjo za okolje, poudarjajo na vladi.
V Sloveniji danes zaznamujemo slovenski dan brez zavržene hrane. Osrednje poslanstvo dne je povabiti družine, posameznike, podjetja in druge ustanove tako v javni kot zasebni sferi k sodelovanju in zavezništvu za manj zavržene hrane. Leta 2021 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 68 kilogramov hrane.
Vlada je 24. april za slovenski dan brez zavržene hrane razglasila pred desetimi dnevi, in sicer na pobudo partnerjev projekta, ki ozavešča javnost in izvaja aktivnosti za zmanjševanje količin zavržene hrane – Lidla Slovenija, programa Ekošola, Ekologov brez meja, Zveze prijateljev mladine Slovenije, podjetja TAM-TAM, ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Etri skupine z Mini tovarno.
Po podatkih statističnega urada je skupna količina odpadne hrane v Sloveniji leta 2013 znašala okoli 118.000 ton, leta 2021 pa že okoli 143.000 ton. Po oceni statističnega urada je bilo med odpadno hrano 40 odstotkov užitnega dela, okoli 60 odstotkov pa je bilo neužitne hrane, kot so kosti, olupki, jajčne lupine in podobno.
Treba je spremeniti odnos do hrane
Kot so ob razglasitvi slovenskega dne brez zavržene hrane poudarili v vladi, bi bila lahko količina zavržene hrane precej manjša, če bi bil odnos do hrane drugačen in bi zagotovili, da hrana, ki je še užitna, ne bi končala med odpadki.
Z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane bi tako lahko količino zavržene hrane zmanjšali ali celo preprečili, so prepričani na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Količin zavržene hrane se po navedbah pobudnikov današnjega dne pogosto niti ne zavedamo, pomenijo pa resno grožnjo za okolje, saj prispevajo k povečevanju izpustov toplogrednih plinov, izginjanju rastlinskih in živalskih vrst, degradiranju prsti, obenem pa skupaj s hrano zavržemo tudi ogromne količine za njeno pridobivanje porabljene vode in energije.
Največ odpadne hrane, 53 odstotkov, je v letu 2021 nastalo v gospodinjstvih. V gostinstvu in strežbi hrane so zavrgli 28 odstotkov odpadne hrane, v trgovini z živili 10 odstotkov, najmanj, devet odstotkov, pa pri proizvodnji hrane.
Na svetovni ravni se po pojasnilih kmetijskega ministrstva približno tretjina vse hrane, proizvedene za ljudi, zavrže, kar znaša približno 2,3 milijarde ton letno. To negativno vpliva tudi na varnost preskrbe s hrano.
Dan bodo posebej obeležili v vrtcih in šolah
Glavnina dogajanja ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane bo danes potekala v šolah in vrtcih po državi, kjer se bodo odvijale številne aktivnosti, v okviru katerih se bodo otroci pogovarjali, razmišljali in ustvarjali na temo zavržene hrane.
Etri skupina pa bo pod pokroviteljstvom Lidla Slovenija danes v enoti Biotehniške fakultete na Rodici pri Domžalah lansirala nov inovativen koncept – predelovalni obrat Mini tovarna, ki odgovarja na potrebe predelave presežkov, ki nastajajo pri kmetih oziroma manjših pridelovalcih in omogoča predelavo manjših količin pridelkov. Mini tovarna deluje v okviru socialne zadruge in zaposlitvenega centra Allium.
Na dogodku ob zagonu projekta je sodelovala tudi kmetijska ministrica Irena Šinko, ob njej pa še državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl, dekanja ljubljanske biotehniške fakultete Marina Pintar ter prodekan za razvoj, kakovost in prenos znanj na omenjeni fakulteti Aleš Kuhar.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
