Vodniki reševalnih psov, ki so po potresu v Turčiji pomagali pri iskanju preživelih, so po vrnitvi v domovino opisali svoje izkušnje. Ob prihodu na popotresno območje so bili šokirani, saj mesta ni bilo več, stanje pa je bilo kaotično. Razmere na prizadetem območju se še poslabšujejo, vedno več je napetosti, prihaja tudi do spopadov. Slovensko ekipo so zaradi zaostrenih varnostnih razmer v domovino vrnili z vladnim falconom. Kot pravijo vodniki, so se stvari še dobro rešile, saj so nekatere tuje reševalne ekipe brez prevoza obstale na turških letališčih tudi po dan ali dva.
“Takšne intervencije nismo mogli pričakovati niti v sanjah. Vozili smo se tri ure, postajalo je vedno hujše,” je reševanje preživelih po potresu v Turčiji in Siriji opisal Roman Starman. Delu z reševalnimi psi je posvetil 25 let, pomagal je tudi po potresu na Sumatri, a ga je stanje v Turčiji presenetilo.
“Ko smo se pripeljali, smo bili šokirani. Mesta dejansko ni več, vse je bilo kaotično,” je dodal vodnik Robert Anžič, ki opravlja tudi funkcijo zaupnika. Stres je bil prisoten nenehno, tudi na poti v Turčijo, saj niso vedeli, kaj jih čaka. Ko so vzpostavili tabor, so začeli delo.
“Na takšnem območju se srečuješ z veliko trupli, prisotne so neprijetne vonjave. To vpliva na pse in na nas. Želiš si rešiti ljudi v ruševinah, a so nekateri pregloboko. Vseh ne moreš rešiti,” je povedal Anžič. Domačini iščejo pomoč: ko so iskali preživele v ruševinah, so do njih pristopali sosedje, saj so želeli, da poiščejo tudi njihove sorodnike. O stresnih razmerah so se pogovarjali vsak dan sproti, težave so reševali skozi debato.
Delo reševalne ekipe še ni končano, po vrnitvi v domovino imajo psihološke, razbremenilne pogovore, je poudaril v. d. generalnega direktorja uprave za zaščito in reševanje Leon Behin. V upravi imajo za takšne primere programe psihološke pomoči, za pripadnike skrbijo na dolgi rok, saj se lahko posledice pojavijo tudi kasneje.
Vrnitev v zaostrenih razmerah, tuje ekipe obtičale na letališču
Slovenija je takoj v ponedeljek začela pripravljati enote in materialno pomoč, slovenski reševalci pa so bili eni prvih, ki so v Turčiji začeli delo. Intenzivno so delali tri dni, je povedal Behin. Zaradi poškodb, ki so jih dobili psi, in zaostrenih varnostnih razmer pa so sprejeli odločitev, da se ekipa vrne. V Slovenijo jih je prepeljalo vladno letalo Falcon, pot v domovino je trajala manj kot 12 ur, je navedel.
“Ta podpora nam daje energijo za naprej,” je poudaril vodnik Matjaž Bolka. “Ko smo dobili informacije, da je problem z evakuacijo, je vlada pripravila falcona. V nekaj več kot dveh urah smo lahko zapustili Turčijo,” je dodal. Tudi Anžič je dodal, da je to, da so v kritičnih razmerah dobili prevoz, predstavljalo veliko olajšanje. “Že s prevozom v Turčijo smo imeli težave, pot nazaj pa je bila večji problem. Tuje ekipe so na letališčih tudi po dan ali dva čakale lete za nazaj,” je rekel.
Razmere v Turčiji se slabšajo. “Ljudje so ubogi. V mestu, velikem kot Ljubljana, se ni mogoče vseliti niti v eno hišo. Vse je porušeno, nagnjeno ali razpokano. Ljudje si pred hišami kurijo ognje. Med njimi je vedno več napetosti, prihaja do spopadov,” je opisal vodnik Starman. V preteklih dneh so turške oblasti opozorile pred naraščajočim številom ropov na teh območjih.
“Glede na videne razmere, reševanje v tako ekstremnih razmerah se tudi pri reševalci pojavljajo različne travmatične posledice in dostikrat se tega sploh ne zavedajo” je uvodoma poveda v.d. GD URSZR Leon Behin na novinarski konferenci začasnega sestava CZ z reševalnimi psi. pic.twitter.com/GYWei4PFNb
— Uprava RS za zaščito in reševanje (@URS_ZR) February 14, 2023
“Na nesreči drugih se mi učimo”
Vodniki reševalnih psov pa so ob tem izpostavili, da so v Turčiji dobili neprecenljive izkušnje. “Sliši se grozno, ampak na nesreči drugih se mi učimo,” je rekel Starman. V reševalni akciji so dobili precej idej, kako prilagoditi treninge reševanja. Vadili so v tujini, a so ruševine na vadiščih varne, tam ni stekla ali drugih nevarnih predmetov. “Ko pa si izpostavljen takšnemu terenu in nevarnostim, vidiš, koliko je trening vreden,” je dodal. Behin pa je ob tem izpostavil, da so vodniki prostovoljci, ki za takšne operacije trenirajo tudi več 10 let.
Preberite še: Psi z misijo reševati življenja: kako urijo naše reševalce na štirih tačkah?
Tudi državni sekretar na obrambnem ministrstvu Rudi Medved je izpostavil, da so si vodniki v tej reševalni akciji pridobili dragocene izkušnje. “Poskrbeti je treba, da boste urjenje lahko opravili doma, da ne bo treba na poligone v tujino. V Sloveniji poligona za urjenje psov vodnikov nimamo. Dajem vam besedo, da bomo za to poskrbeli,” je rekel in dodal, da poligon “ne more toliko stati, da si ga ne bi mogli privoščiti”.
Dodal je še, da razmišljajo o sestavi in certifikaciji ekipe vodnikov psov za reševanje preživelih pod ruševinami. “Da jo naredimo robustnejši in samozadostno, kjerkoli se jo bo potrebovalo,” je še rekel Medved.
Behin pa je spomnil še, da v Turčiji ostaja še en sodelavec, ki skrbi za koordinacijo enot.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!