Zaradi višjih življenjskih stroškov se je v zadnjih mesecih povečalo število ljudi v stiski, so dejali predstavniki humanitarnih organizacij. Mariborsko društvo UP-ornik svari, da mu bo v enem mesecu zmanjkalo denarja.
Zastopnik mariborskega humanitarnega društva UP-ornik Boris Krabonja je dejal, da ima društvo dovolj denarja samo še za en mesec. “Če se ne bo zgodil kak čudež, v kar pa ne verjamem, bomo UP-orniki morali zapreti vrata in za nekaj časa prenehati deliti pomoč ljudem, ki nas potrebujejo,” je na Facebooku napisal Krabonja. Pred nekaj dnevi je na spletnem omrežju zapisal, da so nehali plačevati položnice ljudem, ki jih ne zmorejo plačevati sami. Po tem so posamezniki društvu namenili toliko donacij, da je Krabonja nato sporočil, da bo društvo položnice lahko plačalo.
UP-ornik pomaga tudi tako, da deli prehranske pakete in prehranske bone, s katerimi lahko ljudje v trgovinah plačajo hrano. Kot kaže statistika na UP-ornikovi spletni strani, društvo večino pomoči odda v obliki bonov in plačila položnic. Delež paketov pa je bistveno manjši.
Rezerve hitro kopnijo
Krabonja je položnice začasno nehal plačevati že marca 2019. Takraten odziv donatorjev na njegovo prošnjo, da priskočijo na pomoč, je bil tak, da je UP-ornik leto 2019 zaključil s presežkom 14 tisoč evrov. Podobno je bilo v naslednjih dveh letih. Od leta 2019 do 2021 je imelo društvo skupno 693.616 evrov prihodkov, oddal pa je za 635.171 evrov pomoči. Rezerve, ki so nastale iz teh presežkov, letos hitro kopnijo. Kot prikazuje spodnji graf, je razmerje med donacijami in oddano pomočjo v prvih dveh mesecih leta 2022 bistveno slabše kot januarja in februarja lani.
“Rast življenjskih stroškov nas je povozila”
“Zaradi aktualnih razmer so prižgani takšni alarmi, kot jih še ni bilo,” je dejal Krabonja. Razlogov za upad donacij ne pozna, je priznal v telefonskem pogovoru. Prošenj za pomoč pa je po njegovem več zaradi povišanih življenjskih stroškov. “To nas je povozilo,” je dejal. Zrasle so cene hrane, energentov in komunalnih storitev. “Isti človek, ki je decembra prosil za plačilo položnice za 70 evrov, je januarja prinesel položnico za 150 evrov,” je dejal Krabonja.
UP-ornik deluje drugače kot preostali
To se pozna tudi drugim humanitarnim organizacijam, vendar jim ne grozi, da bodo morale ustaviti svoje delovanje. Razlog je v tem, da UP-ornik v nekem pogledu deluje drugače kot preostali, nam je razložil Metod Dolinšek, vodja mariborskega območnega združenja Rdečega križa. Humanitarne organizacije namreč praviloma pripravijo letne načrte na podlagi razpoložljivih sredstev in količine materialne pomoči, ki jo prejmejo. Več akcij pa humanitarne organizacije izvedejo tako, da niso plačnik pomoči, ampak odigrajo vlogo posrednika med donatorji, ki jih poiščejo v okviru akcije, ter posamezniki, ki potrebujejo pomoč. UP-opornik pa ugodi vsaki prošnji, dokler mu ne zmanjka denarja. Večinoma je donacij dovolj, a to ni zagotovljeno.
“Ne morem dati obliža na odprto rano”
“Humanitarne organizacije pomagamo tistim, za katere bi morala poskrbeti država, a tega ne stori,” je dejal Dolinšek. “Dejstvo je, da jim ne moremo dati toliko, kot potrebujejo. Krabonja se s tem dejstvom noče sprijazniti.” Krabonja to potrjuje. “Ko pride človek z bolečo zgodbo, mu ne moremo plačati samo pol položnice,” je pojasnil. “Ne morem dati obliža na odprto rano. UP-ornik bo ostal pri tej filozofiji.”
Povečanje stisk zaradi inflacije
Kot omenjeno zgoraj, so tudi druge humanitarne organizacije opazile, da se stiska ljudi zaradi rasti življenjskih stroškov v zadnjih mesecih povečuje. Z Rdečega križa so nam sporočili, da se je število prosilcev za denarno pomoč pri poplačilu različnih stanovanjskih stroškov povečalo za pet do deset odstotkov. “Pričakujemo, da bo v sredini leta ta odstotek bistveno večji,” so dodali. Rdeči križ vsako leto denarno pomoč podeli približno 4.000 osebam, skupni znesek te pomoči pa je več kot 550 tisoč evrov. Poleg tega pomaga tudi z materialno pomočjo.
Zneski na položnicah višji za 40 odstotkov
“Zneski na položnicah za ogrevanje in elektriko so se povišali za 40 odstotkov,” je dejala Ninna Kozorog iz društva Humanitarček. Zaradi podražitve hrane pa se je za 30 odstotkov povišala cena živil, ki jih Humanitarček vključuje v svoje pakete. “Strah nas je, kako bomo to zmogli, če bo cena moke in drugih živil še rasla,” je povedala Ninna Kozorog. Zato pripravljajo spremenjene pakete, sprožili pa so tudi akcijo Juha za starostnika.
Veliko več družin prosi za pomoč pri šolskih stroških
“V zadnjem času smo pomagali nekaj družinam, ki so se znašle v veliki stiski zaradi podražitve energentov in stroškov ogrevanja,” so pritrdili v dobrodelnem društvu Petka za nasmeh, ki ga vodi predsednik Milan Jakopovič. Za posameznike in družine so lani v celem letu namenili 4.000 evrov, letos pa do včeraj že 2.000 evrov.
Takšne “izredne” pomoči so za to društvo majhen del njihove dejavnosti. Petka za nasmeh namreč pomaga predvsem tako, da poišče donatorje, ki vsak mesec nakažejo znesek za družine, ki jim ne uspe pokriti stroškov, povezanih s šolanjem otrok. “V letošnjem šolskem letu smo zaznali izjemen porast potreb po pomoči,” so dejali. Zdaj skrbijo za plačilo šolskih stroškov za več kot 200 otrok ali 50 več kot v lanskem šolskem letu, so nam sporočili.
Koliko bodo pomagali ukrepi države?
“Dejstvo je, da so življenjski stroški od lanske jeseni začeli hitro rasti in rastejo po vsej državi,” je dejala generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine (ZPMS) Breda Krašna. Vendar se število prošenj, naslovljenih na ZPMS, ni povečalo. Ostalo je enako kot v prejšnjih letih, saj so število materialnih donacij, namenjenih družinam, povečali že med epidemijo.
Tudi s Karitasa so nam sporočili, da se je povečalo število prosilcev za pomoč pri plačilu položnic, predvsem zaradi enkratnega povečanja v prejšnjem mesecu. “V tem mesecu pa pričakujemo ponovno znižanje zaradi pomoči in ukrepov države,” so dodali.
Te ukrepe so pozdravile tudi druge humanitarne organizacije. Nekatere pa menijo, da so ukrepi prepočasni, in se sprašujejo, ali bodo res zadostni. “Seveda se pri stroških energentov pozna, da se je država odpovedala trošarinam in omrežnini,” je dejala Dolinšek, “ampak če bi država res želela pomagati, bi se odpovedala tudi davku na dodano vrednost.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!