Premier Robert Golob se je na prvem uradnem obisku v Avstriji sestal z avstrijskim kanclerjem Karlom Nehammerjem. V ospredju njunih – po Golobovih besedah prijateljskih – pogovorov na Dunaju so bili migracije in avstrijski nadzor na meji, ki je, kot je ocenil premier Golob, neučinkovit in neupravičen. Premierja sta govorila tudi o položaju slovenske manjšine v Avstriji, energetiki in vključevanju Zahodnega Balkana v Evropsko unijo.
Premier Robert Golob je bil danes na svojem prvem uradnem obisku v Avstriji, kjer ga je na Dunaju sprejel avstrijski kancler Karl Nehammer. Ena glavnih tem njunih pogovorov so bili migracije in avstrijski nadzor na meji s Slovenijo.
Migracije oziroma boj proti nezakonitim prehodom meje je visoko na lestvici prioritet avstrijske vlade. Nadzor nad mejami je zato za Dunaj ključnega pomena – vse od leta 2015, odkar so ga uvedli. Avstrija, ki vsakih šest mesecev podaljša nadzor na meji s Slovenijo, je o drugačni obliki nadzora pripravljena razmišljati šele, ko bo število prošenj za azil manjše.
“Če se bo število prošenj za azil zmanjšalo, lahko govorimo o naslednjih postopkih. Kontrole na meji lahko zmanjšamo, ko bo sistem dobro deloval,” je dejal Nehammer in izpostavil povečan pritisk na zunanje meje schengenskega območja.
“Si kdo predstavlja, da bi Slovenija pred sezono vpeljala schengenski nadzor pri vrnitvi avstrijskih turistov iz Hrvaške v Slovenijo? To pove vse o smiselnosti nadzora,” pa je z retoričnim vprašanjem nadzor na meji med Slovenijo in Avstrijo na novinarski konferenci preizpraševal premier Robert Golob. Kontrole na slovensko-avstrijski meji, pri katerih vztraja Dunaj, je označil za neučinkovite in neupravičene. “Številke kažejo, da ti ukrepi migracij ne zaustavljajo. Tega se zaveda vsa Evropa.”
Slovenski premier je ob tem povedal, da se je število nezakonitih prihodov v Slovenijo z vstopom Hrvaške v schengen povečalo. Kljub temu pa je zatrdil, da slovenski vrh nima namena suspendirati schengena na hrvaški meji, saj želi migracije upravljati na druge načine ter s sodelovanjem, “skupaj”. Ne le z nadzori na mejah, ampak z nadzori po celotnem ozemlju.
Pogovori so tekli tudi o avstrijsko-slovenskem sodelovanju v energetiki. V času, ko si Evropska unija prizadeva za zmanjšanje odvisnosti od ruskega plina, sta kancler Nehammer in premier Golob govorila o alternativah, tudi o plinu z LNG-terminala na Krku. Plin bi, kot predvidevajo načrti, iz Hrvaške potoval prek Slovenije vse do Avstrije in Bavarske. “Taka iniciativa seveda zahteva posege v obstoječe plinsko omrežje,” je sicer opozoril Golob, a poudaril, da bi ta alternativa lahko zmanjšala odvisnost Avstrije od ruskega plina. “Predlog je bil sprejet pozitivno,” je še povedal premier.
Tema tudi Zahodni Balkan
Avstrija in Slovenija, “naravni zaveznici pri podpori državam Zahodnega Balkana”, imata tudi enake poglede na prihodnost držav te regije: vidita jih v Evropski uniji. Golob je bil ob tem kritičen do procesa širitve Unije. “Proces širitve ne deluje.” Po njegovih besedah je pomembno, da se države Zahodnega Balkana čim hitreje integrira v prostor EU, pri čemer pa ni nujno, da to nujno pomeni polnopravno članstvo.
Izboljšanje financiranja za slovensko manjšino in poučevanje slovenščine v vrtcih
Kancler Nehammer in premier Golob sta spregovorila tudi o zaščiti slovenske skupnosti na avstrijskem Koroškem. Pogovarjala sta se predvsem o izboljšanju financiranja slovenske skupnosti in o dvojezični predšolski vzgoji.
Prav o tem se je slovenski predsednik vlade pretekli teden pogovarjal s predstavniki manjšine ter jim zagotovil podporo Slovenije pri prizadevanjih za ureditev njihovih pravic.
Po srečanju s kanclerjem Nehammerjem je premierja Goloba v avstrijskem državnem zboru sprejel še njegov predsednik Wolfgang Sobotka.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje