Rupnikovih mozaikov v Sloveniji ne bodo zakrili, v Cerkvi te potrebe ne vidijo

Ljubljana, Domžale, Grosuplje, Vrhpolje, Maribor, Rače, Ljutomer, Pertoča, Zaplaz je le nekaj krajev, kjer so župljani v preteklih dveh desetletjih dali denar, da je Marko Rupnik s sodelavci iz rimskega Centra Aletti z mozaikom polepšal njihovo cerkev. Nekaj žrtev njegovih zlorab, med njimi tudi nekdanja Loyolka, Gloria Branciani, je poleti leta 2024 v pismu nekaj škofom po vsem svetu pozvalo, naj iz svojih cerkva odstranijo Rupnikove mozaike, ker da niso primerni in vedno znova travmatizirajo žrtve. Tudi kardinal Sean O'Malley, tedanji vodja papeške komisije za zaščito mladoletnikov, je v ločnem pismu rimsko kurijo pozval, naj preneha razstavljati Rupnikova dela, po tem, ko je v minulih petih letih več deset ljudi Rupnika obtožilo spolnih, duhovnih in fizičnih zlorab.

V primeru petih žensk – med njimi je tudi Gloria Branciani – zoper Rupnika trenutno poteka sodni postopek na cerkvenem sodišču v Vatikanu. Poziv omenjenih žrtev, naj se njegovi mozaiki zaradi spoštovanja do žrtev umaknejo iz cerkva, pa za zdaj ni naletel na velik odziv. Za zakritje mozaikov so se odločili le v romarskem svetišču v Lurdu in nacionalnem svetišču v Washingtonu, medtem ko so jih v Vatikanu umaknili zgolj z uradne spletne strani.

V Slovenski škofovski konferenci (SŠK) so že leta 2022 škofje pod vodstvom novomeškega škofa Andreja Sajeta v izjavi zapisali: "Rupnika smo poznali kot izjemnega umetnika in pronicljivega duhovnega voditelja, ki je zaznamoval številna osebna življenja in skupnosti ter ustvaril veliko umetniških del in duhovne literature. Razumemo, da ste ob tej novici (o domnevnih zlorabah op. p.) mnogi prizadeti in da se sprašujete, ali je potrebno vse to zavreči. Prosimo vas, da ob tem tragičnem spoznanju ločujemo med njegovimi nedopustnimi in obsodbe vrednimi dejanji ter njegovim preostalim izjemnim duhovno-umetniškim opusom, ki je bil ustvarjen v mozaikih in na ostalih področjih.

Škof Saje: Mozaiki so del opreme prostora. Odstranitev bi zahtevala nadomestitev

Pri tem stališču v SŠK, kot nam je sporočil njen tiskovni predstavnik Gabriel Kavčič, vztrajajo tudi danes. Hkrati je Kavčič poudaril, da so odločitve o konkretnih cerkvenih prostorih v pristojnosti posameznih ordinarijev oziroma odgovornih upraviteljev cerkvenih objektov.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pisnem odgovoru za N1 o tem, ali razmišlja o zakritju Rupnikovih mozaikov v svoji nadškofiji, zapisal, da je "vprašanje glede prihodnosti njegovih mozaikov zahtevno in kompleksno. Gotovo ti mozaiki žrtvam povzročajo bolečino in travmo, hkrati pa so del opreme prostora, ki bi jo bilo potrebno ob odstranitvi nadomestiti z drugo."

"Mozaik ni kriv za to, kar je počel Rupnik"

Eden od Rupnikovih mozaikov, denimo, je v grosupeljski farni cerkvi, ki jo vodi priljubljeni župnik Martin Golob. Slednji ni bil navdušen nad tem, da bi se mozaik v omenjeni cerkvi fotografiralo za članek, češ da naj objavimo Rupnikovo fotografijo.

"Mozaik je lep in ni nič kriv za to, kar je počel Rupnik," je pojasnil in dodal, da se je z župljani veliko pogovarjal o tem, kaj storiti, a da nihče ni izrazil želje ali potrebe po zakritju ali odstranitvi mozaika. Te potrebe tudi sam ne vidi, Rupnik pa naj, če je kriv, za svoja dejanja odgovarja, je še povedal.

V novomeški škofiji, ki jo vodi škof Andrej Saje, so prav tako pojasnili, da so mozaike v preteklosti naročale in financirale posamezne župnije in druge cerkvene skupnosti, zato je odločitev o nadaljnji rabi ali morebitnih ukrepih v zvezi z mozaiki v njihovi pristojnosti.

Ločevanja umetniškega dela od osebnosti avtorja pa je "kompleksno vprašanje, ki presega lokalno raven in zahteva širši cerkveni in družbeni razmislek."

"Ne pričakujte od duhovnika, da bo obsojal"

Bolj konkreten je bil Janez Kržišnik, župnik v Vrhpolju, kjer v cerkvi Sv. Primoža in Felicijana stoji največji Rupnikov mozaik v Sloveniji. "Umetnost je umetnost in obsojati nekoga, dokler še ni obsojen, ni primerno. Mogoče nič od tega, kar ga obtožujejo, ni res," je dejal in dodal, da bi bilo neprimerno od duhovnika pričakovati, da bi kogarkoli obsojal. Ne on sam ne župljani nikoli niso imeli dileme, ali mozaik ohraniti ali ne, je še pojasnil.

Vrhpolje sicer sodi v koprsko škofijo, v katero je leta 2023 tedanji škof Jurij Bizjak inkardiniral Rupnika, ki so ga jezuiti zaradi nespoštovanja naložene mu kazni izključili iz reda. Rupnik je prošnjo na Bizjaka naslovil mesec pred izključitvijo, saj mora biti duhovnik, če ni član reda, vključen v eno od škofij.

Iz koprske škofije na vprašanje N1, ali sedanji škof Peter Štumpf razmišlja o tem, da bi odrekel gostoljubje Rupniku – slednji nikoli ni deloval na območju škofije, tudi po vključitvi ne – niso odgovorili. Na vsa vprašanja, tudi o usodi mozaikov v njihovi škofiji, so zapisali, da čakajo "na razsodbo komisije, ki jo je ustanovil Sveti sedež. Do takrat ne bo v zvezi z Rupnikovim primerom naredila nobenega koraka, ker je ta primer v pristojnosti Svetega sedeža. Se bo pa koprska škofija držala vseh odlokov, ki jih bo sprejela komisija, ki obravnava primer Rupnik."

Iz mariborske nadškofije ter murskosoboške in celjske škofije odgovorov škofov o usodi Rupnikovih mozaikov nismo prejeli.

Bodo odstranitev zahtevali verniki?

Iz vsega povedanega je mogoče sklepati, da bi lahko bili Rupnikovi mozaiki v cerkvah na Slovenskem zakriti ali odstranjeni le, če bi to zahtevali verniki. Da bi ti morda morali opraviti razmislek o tem, je v pogovoru za N1 pred nekaj meseci – po slovenski premieri filma Nune proti Vatikanu, ki govori o redovnicah skupnosti Loyola in načinih, kako jih je Rupnik zlorabljal – opozorila odvetnica petih žensk, ki so sprožile sodni postopek proti njemu, Laura Sgro: "Ženske se dejansko morajo trikrat braniti; najprej pred predatorjem, nato pred mnenjem okolice in javnosti ter nato še pred sistemom. Vedno znova se sprašujem, kako lahko vernik prosi za posredovanje pri Bogu pred mozaikom, ki je bil ustvarjen, medtem ko je Rupnik zlorabljal ženske!"