Poslanci SAB so v sodelovanju še z nekaterimi poslanskimi skupinami v parlamentarni postopek vložili predlog dopolnitve poslovnika državnega zbora. Če bi bil ta sprejet, bi poslancu z dnem prenehanja članstva v stranki avtomatično prenehalo članstvo v njeni poslanski skupini. Vendar je za spremembo poslovnika potrebna dvotretjinska večina, ki pa se predlogu SAB ne nakazuje.
V sedanjem mandatu se je razširila praksa, da se poslanci, ki so izstopili iz politične stranke ali so bili iz nje izključeni, še naprej oklepajo poslanske skupine te stranke. Očitno je za nekatere poslovniška možnost, da bi se pridružili poslanski skupini nepovezanih poslancev ali se preselili med samostojne poslance, premalo mikavna. Takšna selitev bi jim namreč (lahko) odnesla katero od pridobljenih ugodnosti, kot je na primer članstvo v delovnih telesih oziroma vodenje katerega od njih.
Tako je Robert Polnar še vedno član poslanske skupine Desus in še vedno vodi parlamentarni odbor za finance, čeprav je bil iz stranke upokojencev izključen že pred več kot letom dni in se njegova stališča od strankinih močno razlikujejo. V poslanski skupini Desus še naprej ostaja tudi podpredsednik državnega zbora Branko Simonovič, ki je iz upokojenske stranke izstopil konec prejšnjega meseca. Prav tako je Violeta Tomić kljub izstopu iz stranke Levica še vedno članica njene poslanske skupine in predsednica parlamentarnega odbora za kulturo. Tudi Mateja Udovč, ki je bila v državni zbor izvoljena na listi SMC, pred dobrim mesecem dni pa je prestopila v stranko Naša dežela Aleksandre Pivec, je več dni odlašala z odhodom iz poslanske skupine SMC (sedaj Konkretno).
Da bi se v prihodnjem mandatu izognili omenjenim situacijam, je poslanska skupina SAB predlagala dopolnitev poslovnika državnega zbora. Po tem predlogu bi poslancu z dnem prenehanja članstva v politični stranki, na listi katere je bil izvoljen v državni zbor, prenehalo članstvo v poslanski skupini te stranke. “Če je članstvo v poslanski skupini ob njeni ustanovitvi vezano na članstvo v stranki oziroma kandidaturi na istoimenski listi, mora biti vice versa prenehanje članstva v politični stranki oziroma istoimenski listi vezano na prenehanje članstva v poslanski skupini te politične stranke oziroma istoimenske liste,” lahko preberemo v obrazložitvi predloga.
Po besedah vodje poslanske skupine SAB Maše Kociper bi sprejem omenjenega predloga prispeval k politični higieni in transparentnosti. “Ko je poslanec član stranke, je mogoče pričakovati, da zagovarja njen program in vrednote. Če izstopi iz stranke, sploh ne veš, kaj zagovarja,” poudarja Kociper.
Da morajo biti “zadeve čiste”, ocenjuje tudi vodja poslancev SD Matjaž Han. “Če poslanec ocenjuje, da stranka in njena poslanska skupina delata narobe, mora iz poslanske skupine izstopiti, obstajati pa mora tudi možnost, da se ga iz nje izključi,” meni Han.
Socialni demokrati so imeli sicer v preteklem mandatu kar nekaj težav s svojim poslancem Jankom Vebrom. Ta je po tem, ko se je moral posloviti od vodenja obrambnega ministrstva, sicer še kar nekaj časa vztrajal v SD in v njeni poslanski skupini ter užival pripadajoče ugodnosti, ob tem pa vztrajno kritiziral stališča Socialnih demokratov in sestavljal svojo stranko.
Tako so se pod predlog dopolnitve poslovnika, po katerem bi s prenehanjem članstva v stranki prenehalo tudi članstvo v njeni poslanski skupini, podpisali tudi poslanci SD. Prav tako so podpise prispevali poslanci LMŠ, nepovezane poslanske skupine in SNS. Poslanci Jelinčičeve stranke so sicer v zadnjih dveh letih, ko praviloma podpirajo predloge Janševe vlade, zelo redko usklajeni z levosredinsko opozicijo. Podpise pod predlog SAB so tokrat po Jelinčičevih besedah prispevali zato, ker imajo v SNS “zelo slabe izkušnje z izstopanjem poslancev”. Spomnimo, da je bilo na volitvah leta 1992 na listi SNS v državni zbor izvoljenih kar 12 poslancev, ob koncu takratnega mandata pa so v njihovi poslanski skupini sedeli le še trije. V sedanjem mandatu je Jelinčičeve vrste zapustila poslanka Lidija Ivanuša, ki je prestopila k SDS. Iz SNS in iz njene poslanske skupine so se sicer izstopi doslej dogajali hkrati, Jelinčič pa se zavzema za zaostritev ukrepov proti prestopnikom.
Po besedah Maše Kociper so se prvak SNS in predstavniki še nekaterih poslanskih skupin v preteklih dneh zavzemali, da bi v predlog vključili tudi prepoved prestopanja poslancev. A so v SAB ocenili, da je to precej zahtevnejše ustavno-pravno vprašanje in tem pobudam niso prisluhnili.
Med podpisniki predloga SAB pa ne najdemo poslancev vseh strank KUL – manjkajo poslanci Levice. Osrednji razlog je nedvomno vztrajanje Violete Tomić v njihovi poslanski skupini. Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec nam je sicer danes dejal, da se z namenom predloga spremembe poslovnika – zlasti zaradi izkušenj z Desusom in SMC, kjer so povsem obrnili hrbet volilcem – strinjajo. Se pa poslancem Levice postavlja vprašanje, ali je predlagani avtomatizem, po katerem bi z dnem prenehanja članstva v stranki prenehalo tudi članstvo v poslanski skupini, prava rešitev. Ob tem je Vatovec spomnil, da je v prejšnjem mandatu iz IDS (ki je bila ena od treh strank takratne Združene levice op.p.) izstopil Franc Trček, a je v poslanski skupini Združene levice še naprej zastopal iste vrednote.
“To, kar v sedanjem mandatu počne Polnar, nikakor ni primerljivo z ravnanjem Trčka v prejšnjem mandatu,” je poudaril Vatovec. Po njegovih navedbah bi tudi glede na zahteve civilne iniciative Glas ljudstva veljalo razmisliti o tem, da bi poslanca, ki odstopi od načel in programa stranke, v državnem zboru zamenjal poslanec, ki je naslednji na listi te stranke ter zastopa njene vrednote in program.
Malo možnosti za dvotretjinsko podporo
Za spremembo poslovnika je sicer potrebna dvotretjinska podpora navzočih poslancev. Ker so v SAB naklonjenost predlogu zaznali tudi pri vodji največje poslanske skupine SDS Danijelu Krivcu, so najprej ocenjevali, da bi bilo to podporo mogoče zbrati. Njihov optimizem je precej uplahnil, ko je SDS zavrnila možnost, da bi predlog obravnavali po skrajšanem postopku.
Kot nam je danes dejal Krivec, gre njihovi poslanski skupini v nos zlasti rokohitrsko reševanje zadeve tik pred koncem mandata. Zato menijo, da naj bi se obravnave predloga dopolnitve poslovnika, kot ga predlaga SAB, lotili na začetku prihodnjega mandata, če bo ta obravnava sploh še potrebna. Po oceni poslancev SDS gre namreč za anomalijo, ki se je pojavila v sedanjem mandatu in se v prihodnjem mandatu ne bo ponovila. “Gre za anomalijo, ki bi jo morale rešiti že stranke same, ne pa da se zaradi tega spreminja poslovnik,” je poudaril Krivec. Po njegovih navedbah bi bilo bolj smiselno v zakonu o poslancih zapisati, da poslancu, ki izstopi iz poslanske skupine, preneha mandat.
Krivec je zanikal, da bi na odločitev poslanske skupine SDS glede predloga SAB vplival kakršen koli pritisk poslancev Desusa. Ti so sicer zvesti podporniki sedanje koalicije, kot je bilo mogoče pričakovati, pa so nad predlogom, da bi s prenehanjem članstva v stranki prenehalo tudi članstvo v njeni poslanski skupini, ogorčeni. “Gre za razbijaški manever SAB proti poslancem Desusa,” ocenjuje Branko Simonovič
Predlagani dopolnitvi poslovnika se torej v tem mandatu dvotretjinska podpora v državnem zboru ne nasmiha. “Če ne bomo imeli zagotovljenih 60 poslanskih glasov, pri predlogu ni smiselno vztrajati in sklicevati izredne seje parlamenta,” ocenjuje Matjaž Han.
