Stranka Alenke Bratušek bo na današnjem kongresu sprejela socialno-liberalni program, s pomočjo katerega želi zapolniti prostor, ki ga je pod vodstvom Janeza Drnovška zasedala LDS. Vodilni predstavniki SAB sicer optimistično napovedujejo, da bo stranka na prihodnjih parlamentarnih volitvah dobila vsaj deset poslanskih mest.
Pred bližajočimi se volitvami se vrstijo programski kongresi parlamentarnih strank. Po septembrskem kongresu SMC se bo danes sešla Stranka Alenke Bratušek (SAB), ki ima na dnevnem redu sprejem “temeljnega socialno-liberalnega programa”.
“Jasno bomo zapisali socialno-liberalne vsebine, od katerih ne bomo odstopili in jih bomo morali zagovarjati vsi člani, kandidati stranke, njeni poslanci … Če takšnih vsebin v prihodnji koaliciji ne bo mogoče izpogajati, bo SAB ostala v opoziciji,” nam je včeraj dejal generalni sekretar stranke Jernej Pavlič.
Po njegovih besedah bo SAB z novim temeljnim programom zapolnila prostor, ki ga je kot socialno-liberalna stranka pokrivala LDS pod vodstvom Janeza Drnovška. Ob tem je Pavlič dejal, da tega prostora ne morejo zapolniti novi obrazi, temveč so potrebni izkušeni politiki, ki – za razliko od SMC v tem mandatu – zaradi kratkoročnih političnih ciljev ne bodo odstopili od socialno-liberalnih vrednot.
Na vprašanje, kako lahko SAB z nekaj odstotki podpore volilcev zapolni prostor nekoč mogočne LDS, je Pavlič odgovoril, da se to ne bo zgodilo čez noč, temveč korak za korakom. Tako on kot predsednica stranke Alenka Bratušek pa optimistično napovedujeta, da bo SAB na bližajočih se parlamentarnih volitvah dobila vsaj deset poslanskih mest.
“Delamo na dolgi rok,” je poudaril generalni sekretar SAB in dodal, da bo stranka z vključevanjem in priključevanjem pomembnih ljudi ter morda tudi delov (še) kakšne stranke nadaljevala združevanje na levosredinskem političnem prostoru. Po njegovih besedah bi utegnilo kdaj v prihodnosti priti “tudi do kakšnega večjega kongresa na Bledu, kjer bomo pokazali svojo pot”. Spomnimo, da se je na Bledu leta 1994 Drnovškova LDS združila s Tancigovimi Zelenimi – ekološko socialno stranko, Bavčarjevimi demokrati in Žakljevimi socialisti.
Na vprašanje, kje vidi sorodnosti med SAB in nekdanjo LDS, je Bratušek odgovorila, da bo SAB z današnjim sprejemom temeljnega programa še dodatno potrdila, da je levosredinska stranka, ki da svojih vrednot ne bo nikoli izdala. Po njenih navedbah je tudi LDS sodila v levosredinski politični prostor, v času, ko jo je vodil Drnovšek, pa je sprejemala za Slovenijo najboljše rešitve. “Tedaj smo imeli cilje, imeli smo vizijo, danes pa se zdi, kot da Slovenija nima ne ciljev ne vizije,” je dejala Bratušek, ki ne pričakuje, da bi bila SAB zaradi primerjave svoje politike z Drnovškovo deležna očitkov, da zlorablja njegov ugled.
Prvi koraki stranke Alenke Bratušek
Alenka Bratušek je stranko ustanovila konec maja 2014, potem ko jo je Zoran Janković premagal v tekmi za vodenje tedaj vladajoče Pozitivne Slovenije, zaradi česar je tudi odstopila s čela vlade. Poldrugi mesec po ustanovnem kongresu je stranka, ki se je tedaj imenovala Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB), na predčasnih volitvah dobila štiri poslanske mandate.
Čeprav si je stranka ZaAB želela vstopiti v vlado Mira Cerarja, je prvak SMC v koalicijo ni želel sprejeti. Kot enega od razlogov je navajal (samo)kandidaturo premierke Alenke Bratušek za evropsko komisarko, ki jo je pod drobnogled vzela protikorupcijska komisija. KPK je najprej ugotovila, da so bile v omenjenem primeru kršene določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ko je upravno sodišče njeno ugotovitev razveljavilo, pa je postopek ustavila. Bratušek v tekmi za komisarsko mesto podpore odborov Evropskega parlamenta ni dobila, zato je politično pot nadaljevala kot poslanka državnega zbora.
Vendar je poslanska skupina ZaAB kmalu razpadla. Potem ko je Peter Vilfan prestopil v Desus, Jani Möderndorfer pa v SMC, sta v njej ostali zgolj Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček. Ker so za obstoj poslanske skupine potrebni najmanj trije člani, sta se obe poslanki preselili v poslansko skupino nepovezanih poslancev.
Kljub slabim obetom se je SAB uvrstila v parlament
Leta 2016 se je stranka iz Zavezništva Alenke Bratušek preimenovala v Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov, a je že leto kasneje ponovno spremenila ime. Postala je Stranka Alenke Bratušek (SAB). Razlog za takšno odločitev je bil en sam: stranka je bila bolj prepoznavna, če je v imenu vsebovala ime svoje predsednice. To prepoznavnost pa je še kako potrebovala, saj je bila po javnomnenjskih merjenjih daleč pod parlamentarnim pragom.
Vendar pa se je SAB – tudi po zaslugi retorične spretnosti njene predsednice v predvolilnih soočenjih – tudi na volitvah leta 2018 uspelo uvrstiti v državni zbor. Rezultat iz leta 2014 je celo izboljšala in dobila pet poslanskih mandatov. Bratušek pa poslanskega mesta ni uspelo zasesti – v gorenjski volilni enoti jo je od kandidatov SAB premagal dolgoletni bohinjski župan Franc Kramar.
Z vstopom SAB v vlado Marjana Šarca je Bratušek zasedla mesto ministrice za infrastrukturo. Stranki je pripadlo vodenje še dveh resorjev: za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zlasti pri vodenju službe za razvoj SAB ni imela srečne roke. V poldrugem letu, kolikor je zdržala Šarčeva vlada, so se na čelu službe zvrstili trije ministri: Marko Bandelli, Iztok Purič in Angelika Mlinar.
Po odstopu Marjana Šarca s premierskega mesta se je SAB preselila v opozicijo. Bratušek je najprej postala profesionalna predsednica stranke, po smrti poslanca Franca Kramarja pa se je preselila v poslanske klopi. Skupaj z LMŠ, SD in Levico je SAB konec lanskega leta oblikovala koalicijo KUL, prejšnji teden pa so prvaki četverice levosredinskih strank podpisali sporazum o povolilnem sodelovanju. Njihovi pozivi k odstopu Janševe vlade in predčasnim volitvam postajajo iz dneva v dan glasnejši.
Bolj obetavne napovedi kot pred štirimi leti
Javnomnenjska merjenja SAB v zadnjih mesecih kažejo precej bolje, kot so ji pred volitvami leta 2018. Zadnja anketa agencije Mediana ji je med opredeljenimi anketiranci namerila kar 6,5-odstotno podporo. SAB svojo priložnost prepoznava predvsem v obsežnem volilnem bazenu, ki ga tvorijo upokojenci (teh je v Sloveniji več kot 620.000). Tako sta se v Šarčevi vladi Bratušek in takratni prvak Desusa Karl Erjavec večkrat spopadla, kdo si bo pripisal zasluge za sprejetje katere od upokojencem všečne vladne odločitve.
Potem ko se je upokojenska stranka znašla v hudi krizi, SAB ne skopari s povabili njenim članom, da se ji pridružijo. Prvi rezultati teh nagovorov so se pokazali na začetku septembra, ko je SAB v svoje vrste pritegnila nekaj lokalnih odborov in približno 250 članov Desusa. Ob tem je Bratušek napovedala, da se bodo prihodi v prihodnjih tednih še okrepili. Na današnjem programskem kongresu po besedah Pavliča novih prestopov iz stranke Desus ne bodo predstavili, bo pa zbrane med drugimi nagovoril profesor z ljubljanske filozofske fakultete Božidar Jezernik, ki se je SAB pridružil pred kratkim in je tudi sodeloval pri pisanju njenega temeljnega programa.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje