Strgane in umazane vzmetnice, ošabno osebje, plesnivi sendviči za zajtrk, na koncu pa še kraja. To je le del muk, skozi katere je morala 73-letna upokojenka, ki se je iz Francije vrnila v Srbijo in se zdravila v bolnišnici.
73-letna Milena Stojanović je 50 let živela in delala v Franciji, pred kratkim pa se je vrnila v Srbijo. Zaradi težav s srcem jo je kardiolog 13. februarja napotil v bolnišnico v Bežanijski kosi (del Beograda).
“Želela sem, da bi me odpeljali v zasebno kliniko, ker imam dobro pokojnino in si to lahko privoščim. Prav tako nimam zdravstvenega zavarovanja v Srbiji in tako tudi javno zdravstvo zame ni brezplačno,” je začela pripoved za Nova.rs. “Ko sem prišla v bolnišnico, sem imela biserne uhane in torbico z denarjem. Vse so mi vzeli in lastnino ob prihodu tudi popisali.”
Ker je imela na dan sprejema nekoliko povišano telesno temperaturo, so jo poslali v izolacijo. “Tri dni sem bila izolirana, ker ni bilo izvidov. Neverjetno, da se čaka tako dolgo,” je bila nad srbskim zdravstvenim sistemom presenečena Milena. Zanjo je bilo neprijetno tudi, da so v sobah moški in ženske skupaj. Vzmetnica, na kateri je ležala, je bil umazana in strgana, oprema v sobi pa stara, dotrajana in celo polomljena. “Za zajtrk so mi prinesli sendvič s plesnivim kruhom. Za osem bolnikov je bilo predvideno eno stranišče, vendar ni bilo ne mila ne toaletnega papirja, torej osnovnih potrebščin.”
A od vsega jo je najbolj šokiralo vedenje osebja. “Nekaj mladih medicinskih sester je bilo čudovitih, ostale pa so bile zelo neprijetne. Žalile so paciente, ne premorejo niti malo empatije. Eni sem neposredno povedala, da je zelo neprijetna, na kar mi je odgovorila, da bom šele videla, kakšna je lahko. Takrat mi je vzela posteljnino in mi zabrusila, naj se pritožim, če hočem.”
Upokojenka Milena trdi, da za starejše paciente nihče ne skrbi. “Gospa, ki je bila z mano v sobi, ni mogla sama vstati, da bi šla do stranišča. Prinesli so ji stol z luknjo, pod njim pa nočno posodo, in ji dejali, naj potrebo opravi kar tam, čeprav je bil nasproti nje moški pacient. Žensko je bilo preveč sram, zato je vseeno sama poskušala iti na stranišče, tam pa je padla. Sestre so jo prinesle v sobo, spustile na posteljo in tako umazano pustile.”
Stojanović je dejala, da gre za prizore, ki jih niti v grozljivki ne bi mogli videti. “Higiena je na ničli.” A vseeno se nihče drug ni želel pritoževati, ker jih je skrbelo, da ne bodo dobili zdravstvene oskrbe, če bodo oddali prijavo. “Vse življenje sem živela v Parizu, tam sem hodila k zdravnikom in česa takšnega si nisem mogla niti predstavljati. Naš narod nima denarja za zasebne zdravnike in tako je javno zdravstvo vse, kar jim ostane. Kdo se bo zavzel za te bolne ljudi,” je vprašala.
Dejala je, da je po desetih dneh bolnišnico zapustila v hujšem stanju, zdravljenje pa nadaljuje pri zasebnem zdravniku. Ob tem je ob odhodu iz bolnišnice ugotovila, da njenih bisernih uhanov ni več. “Sestra, ki mi je stvari vrnila, je rekla, da se ne spomni, kam jih je dala. Kot da gre za plastično igračko.” Zadevo je prijavila na policijo in dva dni kasneje so uhane “magično” našli.
Upokojenka je nad vsem skupaj zelo razočarana. “Vrnila sem se v Srbijo, da bi tukaj preživela svoj pokoj. Iz Pariza sem odšla, da bi lahko uživala v bolj mirnem življenju. A po vsem tem bom dobro razmislila, ali v svoji domovini sploh ostati,” je dodala.
Nova.rs je za odziv prosila tudi bolnišnico, v kateri pa pravijo, da od gospe niso dobili pritožbe na delo. Prav tako niso imeli prijave izginotja njenih osebnih stvari, niti jih glede tega ni obvestila policija, čeprav je upokojenka mediju pokazala prijavo na policijo.
“Vse obtožbe smo vzeli zelo resno in ukrepali bomo, če bo to potrebno. Vsem zaposlenim sta zdravljenje in skrb za paciente na prvem mestu, so humani in spoštujejo etična načela,” so dejali v bolnišnici. Obljubljajo, da bodo vse delovne procese pregledali in da bodo sankcionirali tiste, ki pravila kršijo.
Avtor članka: Nova.rs
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje