Pred kongresom SDS: Janševo načrtno strašenje z Levico

Slovenija 19. Jun. 202106:30 > 12:04
Delite:
kongres SDS
Foto: Srdjan Zivulovic/BOBO

Dvomov ni: Janez Janša bo na današnjem kongresu SDS dobil še deveti mandat za vodenje stranke. Kongresne resolucije, v katerih ne manjka niti strašenja pred obnovitvijo državljanske vojne, in radikalni nastopi predstavnikov SDS v zadnjih tednih pa nakazujejo, da utegne Janša gromovniške nastope na preteklih kongresih danes še preseči.

Na kongresih političnih strank največ zanimanja praviloma požanjejo volitve predsednika stranke. Za kongrese SDS to ne velja. Janez Janša vse od leta 1993, ko je s prepričljivo zmago proti Andru Ocvirku prvič prevzel vodenje stranke, protikandidata ni imel, glas pa mu je odrekel komaj kakšen delegat. Na zadnjem kongresu leta 2017 v Mariboru ga je podprlo 666 delegatov, proti jih je bilo pet.

Na kongresih SDS tako največ pozornosti požanje govor Janeza Janše. Politik, za katerega so značilni brezkompromisni napadi na politične nasprotnike in drugače misleče, svojih najbolj gorečih strankarskih privržencev na kongresih ne razočara; bolj ostre so njegove navedbe, bolj bučnih aplavzov so deležne.

Ostre kongresne resolucije

Kongresne resolucije in nastopi predstavnikov SDS v zadnjih tednih nakazujejo, da utegne Janša pretekle gromovniške nastope na današnjem kongresu še preseči. V resoluciji z naslovom Za obrambo ustavnih temeljev slovenske države SDS sebe izpostavlja kot edini pravi branik pravnega reda in demokracije v Sloveniji, z obtožbami na račun neljubih strank in institucij pa  ne skopari. Sodstvo po njenih navedbah vodijo stare politične sile, sindikatom očita starorežimskost, evropske institucije označuje kot spletkarke proti slovenskemu premierju, mednarodnim nevladnim organizacijam očita oblikovanje lažnih stališč … V kongresnih dokumentih največja vladna stranka celo straši, da lahko usodno zaostrovanje razmer vodi v obnovitev državljanske vojne. Pri javnem zagovarjanju takšnih pogledov v prve vrste v zadnjih tednih pošilja poslanca z najbolj radikalnimi stališči in z najbolj nestrpno govorico – Branka Grimsa.

Branko Grims
Foto : BOBO

Ost napadov so Slovenski demokrati usmerili v Levico. Označujejo jo kot ekstremno stranko, ki živi za totalitarno preteklost. V  programu, v katerem se Levica zavzema za ekosocializem, SDS prepoznava ogrožanje ustavnega reda, demokracije in varnosti Slovenije. Po sicer propadli zamisli največje vladne stranke in njene koalicijske partnerice NSi naj bi bili razsodniki ustavnosti programa Levice kar poslanci sami, ki naj bi državne organe tudi pozvali k okrepljenemu spremljanju stranke Luke Mesca.

Razlage za zaostritev napadov na Levico

Razlag, zakaj je SDS v zadnjih tednih tako zelo zaostrila napade na Levico, čeprav je ta parlamentarna stranka vse od leta 2014 in se tudi njen program ni pomembneje spreminjal, je več. Po eni od njih se Slovenski demokrati sicer zavedajo, da s svojim ravnanjem Levici dvigujejo priljubljenost, a naj bi jih to prav močno ne vznemirjalo. Ocenjevali naj bi namreč, da bi se najbolj levo pozicionirana stranka težko toliko okrepila, da bi na prihodnjih (bodisi rednih bodisi predčasnih) volitvah ogrozila zmago SDS. To bi laže uspelo kateri od strank bliže sredini ali morebitni novi (levo)sredinski stranki, ki pa jim prav krepitev Levice lahko pomembno zmanjša možnost za volilno zmago.

Po drugi razlagi si SDS prizadeva, da bi bila stranka Luke Mesca v političnih vrstah in javnosti prepoznana kot tako ekstremna, da je druge stranke ne bi želele za koalicijsko partnerico. S tem bi se zmanjšala možnost, da bi se po volitvah oblikovala levosredinska koalicija oziroma povečala možnost, da bi Janez Janša ponovno prevzel oblast.

Prisotno je tudi razmišljanje, da skušajo Janševi s prikazovanjem Levice kot skrajno radikalne (leve) stranke upravičiti svojo radikalnost (na desnici) in jo relativizirati. S tem naj bi pri levosredinskih volilcih okrepili občutek “vsegliharstva” in prispevali k njihovi pasivnosti. Ker ima SDS stabilno volilno bazo, za pridobitev novih podpornikov pa zelo malo možnosti, bi namreč lahko njen delež na volitvah pomembno dvignila le majhna udeležba levosredinskih volilcev. Njihova pasivnost bi se utegnila še povečati, če bi Janša pred volitvami nekoliko umiril  retoriko in če volilci med strankami na levem političnem polu ne bi prepoznali prepričljive izbire.

Janšev projekt druge slovenske republike

Med preteklimi kongresi SDS je v javnosti najbolj odmeval kongres leta 2009. Na njem je Janša po porazu na parlamentarnih volitvah, ko je moral priznati premoč Pahorjevim SD, lansiral idejo o oblikovanju druge slovenske republike. Spremembo političnega sistema bi po njegovih takratnih načrtih dosegli z desetimi spremembami ustave: od temeljite preobrazbe slovenskega sodstva do poenostavitve zamenjave oblasti. K ideji o oblikovanju druge republike se je Janša kasneje pogosto vračal, v tokratni kongresni resoluciji pa lahko preberemo, da čas za uresničitev tega projekta še ni dozorel – prej je treba ubraniti obstoječi ustavni red. “Stvari so šle celo tako daleč, da danes obstaja resna možnost, da pride do strmoglavljenja demokracije in obnovitve totalitarnega režima,” napoveduje SDS.

Druga republika
Foto : Ziga Zivulovic jr./BOBO

Zelo odmeven je bil tudi kongres leta 2001, ko je Janša jasno pokazal, da različnih pogledov v stranki ne bo toleriral. Na kongresu v Celju je namreč enega svojih najbolj tesnih političnih sopotnikov Iva Hvalico obtožil destrukcije SDS in delegatom celo zagrozil, da stranke ne bo več vodil, če bodo Hvalico izvolili v izvršilni odbor. “Janez Janša se je sam demaskiral. /…/ Predsednikov odnos do demokracije se je v javnosti povsem razgalil,” je v knjigi Zadnja replika zapisal Hvalica.

Tesnih sodelavcev, ki jih je Janša odslovil ali mu na določeni točki niso več želeli slediti, je bilo sicer v preteklih letih še kar nekaj: od bivšega podpredsednika stranke Mihe Brejca do nekdanjega notranjega ministra Dragutina Mateja, nekdanjega predsednika Odbora 2014  Damirja Črnčeca,  ki je pred ljubljanskim sodiščem organiziral redna srečanja v podporo Janši, prejemnice diamantnega priznanja za požrtvovalno delo v SDS Vere Ban

 

 

Komentari

Vaš komentar