Menu Item
Stranka SDS začenja zbiranje podpisov za tri referendumske pobude, ki jih je predlagala: za razpis referenduma o spremembah zakona o vladi, RTV Slovenija in dolgotrajni oskrbi. V 35 dneh bo morala za vsak predlagani razpis zbrati najmanj 40.000 podpisov volilk in volilcev, rok za njihovo oddajo je 5. oktober. SDS je v odgovoru na novinarska vprašanja N1 zapisala, da verjame, da bo zbrala zadostno število podpisov podpore. V NSi so že pred meseci povedali, da referendumske pobude o spremembi zakona o vladi ne bodo podprli. Še vedno pa ni jasno, ali bodo aktivno sodelovali pri zbiranju podpisov za preostala morebitna referenduma.
Potem ko je koalicijski glasovalni stroj v državnem zboru sprejel lastna zakonska predloga o spremembah zakona o vladi in RTV Slovenija (RTVS), vlada Roberta Goloba pa je napovedala zamik izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi, želi največja opozicijska stranka SDS izkoristiti še eno zadnjih možnosti, da blokira sprejetje teh zakonov – zakonodajni referendum. Za vložitev referendumskih pobud je že med poletjem vložila zadostno število podpisov – zbrati jih je morala najmanj 2.500 – nato pa je vodstvo državnega zbora kot začetek zbiranja podpisov za razpis vseh treh referendumov določilo 1. september.
Referendumska zakonodaja pravi, da predsednik državnega zbora – če koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volilcev, pade med 15. julij in 31. avgust – določi rok, ki začne teči 1. septembra.
SDS bo morala do 5. oktobra, torej v 35 dneh, zbrati 40.000 tisoč podpisov volilk in volilcev za vsako posamezno pobudo. Če bo zbrala zadostno število podpisov, bo imela sedem dni časa, da vloži s podpisi podprte zahteve v državni zbor. Ta bo imel nato sedem dni, da z odlokom razpiše referendum.
Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot trideset dni in ne več kakor eno leto. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot petinštirideset dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.
Kot so za N1 pojasnili v službi vlade za zakonodajo, pa se lahko sprejeti zakon razglasi, objavi v uradnem glasilu in uveljavi, če SDS ne bo uspelo zbrati dovolj podpisov za razpis zakonodajnega referenduma.
Čeprav datum za izvedbo še ni znan, so v SDS na naše novinarsko vprašanje odgovorili, da pričakujejo, da bodo referendumi izvedeni na isti dan, kot bodo ene od volitev. Tako bi lahko zmanjšali stroške izvedbe referenduma, pojavljajo pa se tudi špekulacije, da bi si z izvedbo referenduma na dan volitev zagotovili zadosten kvorum volilcev, ki bi se izrekli do referendumskih vprašanj.
O možnosti izvedbe referendumov na dan volitev je pred dobrim mesecem spregovorila tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Smiselno se ji zdi, da bi več morebitnih jesenskih referendumov izvedli v enem “referendumskem dnevu”, ki ne bi sovpadal z datumov katerega od krogov jesenskih lokalnih ali predsedniških volitev.
Kot smo že poročali, se je o možnosti razpisa zakonodajnega referenduma na dan volitev izrekel tudi nekdanji direktor vladne službe za zakonodajo dr. Janez Pogorelec, sicer član stranke NSi. “Odkar je uveden kvorum, referenduma ni dopustno razpisati skupaj z volitvami in tudi še nikoli ni bil, saj bi s tem izigrali kvorum,” je zapisal na Twitterju.
Odkar je uveden kvorum, referenduma ni dopustno razpisati skupaj z volitvami in tudi še nikoli ni bil, saj bi s tem izigrali kvorum. Glej tudi moj uvodnik Pravne prakse št. 17/14. https://t.co/5wvngG2CQX
— Janez Pogorelec (@JanezPogorelec) July 15, 2022
Vladna služba za zakonodajo pojasnjuje, da drugi odstavek 32. člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi izrecno omogoča, da se volilci o več referendumskih vprašanjih izrečejo na isti dan. Zakon pa nikjer ne določa, ali se opredeljuje, da bi lahko zakonodajni referendum izvedli na dan predsedniških volitev.
Naši viri pri Gibanju Svoboda pravijo, da se v stranki pojavljajo razmišljanja, da bi bilo glede na koncentracijo volitev jeseni smiselno izpeljati zakonodajne referendume na začetku prihodnjega leta. A zaradi nujnosti sprejetja zakona o vladi in zakona o RTVS v stranki premierja Goloba menijo še, da bi bilo referendumski dan treba izpeljati čim prej. V Gibanju Svoboda so trdno prepričani, da odločanje o referendumskih vprašanjih ne bo sovpadalo z datumom jesenskih volitev.
Poslanka SDS Alenka Jeraj obiskala stojnico pred upravno enoto na Linhartovi ulici v Ljubljani
Ob začetku zbiranja podpisov za tri referendumske pobude je stojnico na Linhartovi ulici v Ljubljani obiskala poslanka SDS Alenka Jeraj. Povedala je, da za zdaj še ni jasno, koliko podpisov so zbrali, zbiranje pa bodo nadaljevali v roku, ki je določen. Se pa soočajo tudi z nekaterimi težavami, ker se v nekaterih manjših občinah in krajih krajevni uradi ukinjajo oziroma trenutno ne delajo. “Na primer med poletjem krajevni uradi na Igu, Škofljici in Brezovici niso bili odprti. Nekateri krajevni uradi pa ne bodo delali do 15. oktobra. V SDS se nam zdi to čudno, glede na to, da je to prav v času zbiranja podpisov. Na ta način se ljudem onemogoča, da oddajo podpis,” je še povedala Jeraj.
“Zbiramo jih predvsem zato, ker si želimo, da se ne povečuje število ministrstev, saj menimo, da je to nepotrebno zapravljanje denarja. Preden bodo ta ministrstva začela z delom, bo minilo še kar nekaj časa in tako se izgublja dragocen čas,” je o referendumski pobudi zakona o vladi povedala Jeraj. O zakonu o RTVS v SDS ocenjujejo, da želi z njim koalicija po hitrem postopku obglaviti vodstvo javnega servisa. Nasprotujejo pa tudi prestavitvi uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi, saj so nanj vezana tudi evropska sredstva, ki bodo na ta način ogrožena.
Jeraj je še povedala, da v stranki vztrajajo pri želji, da se ljudje o referendumih izrečejo na dan predsedniških ali lokalnih volitev. “Ljudje bodo takrat že na voliščih in smiselno bi bilo, da takrat odločajo tudi o referendumih. Pred leti smo sicer že predlagali referendumski dan. Letos pa, kot rečeno, imamo dvoje volitev, kar je idealna priložnost, da se referendum izpelje skupaj z njimi. To pa pomeni tudi manj stroškov,” še meni poslanka največje opozicijske stranke.
Po izjavi za medije je tudi sama oddala podpise za vse tri referendumske pobude.
V NSi ne podpirajo referenduma o spremembah zakona o vladi. Kaj pa ostala?
V opozicijski NSi so že pred meseci napovedali, da referendumske pobude o zakonu o vladi ne bodo podprli, saj menijo, da se mora vsaka vlada organizirati tako, da bo lahko najbolj učinkovito delala. Podpredsednica NSi Vida Čadonič Špelič je na začetku avgusta ob 22-letnici stranke povedala, da vlade ne bodo ovirali pri tem, da si poveča število ministrstev, a je ob tem dodala: “Čez štiri leta bodo volilci povedali, ali je število ministrstev prispevalo h kakovosti njihovega življenja.”
V stranki so že večkrat povedali, da bodo podprli referendumski pobudi o zakonu o RTVS in dolgotrajni oskrbi. Kot pravijo, je vladni predlog o dolgotrajni oskrbi slab, vlada pa je naredila napako, ko je zamaknila izvajanje zakona za eno leto. Neuradno smo izvedeli, da se v stranki še dogovarjajo, ali bodo pri zbiranju podpisov za razpis referendumov tudi aktivno sodelovali. Prav tako še ni znano, ali bodo k oddaji podpisov pozvali svoje člane.
“Referendum je najvišja oblika demokracije, vendar ga za vsako stvar ne gre izkoriščati,” je še na avgustovski tiskovni konferenci povedala Čadonič Špelič in ocenila, da bi jih morali združiti s predsedniškimi volitvami.
SDS: Verjamemo, da bomo zbrali zadostno število podpisov podpore
“Zbiranje podpisov bo potekalo skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja zbiranje podpor zahtevam za vložitev razpisa za zakonodajni referendum proti bohotenju birokracije, proti politizaciji RTVS in proti ukinitvi dolgotrajne oskrbe,” so v odgovoru na vprašanje N1, kako bo potekalo zbiranje podpisov, zapisali v SDS.
Ob tem so navedli še, da pričakujejo, da bo ministrstvo, pristojno za upravne enote, zagotovilo in upoštevalo, da bodo v uradnih prostorih označili mesta dajanja podpor in glede na kadrovske in prostorske možnosti zagotovili posebno okence za evidentiranje podpor. “Prav tako pričakujemo, da bo pristojno ministrstvo dosledno zagotovilo nemoteno delovanje upravnih enot in njenih krajevnih uradov upravnih enot, da ne bodo zapirali krajevnih uradov in s tem preprečevali oziroma oteževali ustavne pravice do referenduma in sodelovanja pri upravljanju javnih zadev.”
Kot so še zapisali, verjamejo, da bodo zbrali zadostno število podpisov podpore in “da bodo volilci izrazili svojo voljo na zakonodajnem referendumu proti bohotenju birokracije, proti politizaciji RTV in proti ukinitvi dolgotrajne oskrbe”.
V največji koalicijski stranki so pobude SDS za razpis referendumov označili za pričakovane in dodali, da upajo, da bodo “čas počitnic v SDS izkoristili za obdobje resnega premisleka, ali jim bo v prihodnje pomembnejše delati v dobro ljudi ali le tekmovati v političnih obračunavanjih”.
Če bi pobudnikom referenduma uspelo zbrati zadostno število podpisov za razpis referenduma, bi to pomenilo, da državni zbor v skladu z zakonodajo eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne bi smel sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volilcev.
Zakaj želi SDS blokirati sprejetje vladnih zakonov?
Opozicijska SDS je že na ustanovni seji novega sklica državnega zbora vložila 34 zakonskih predlogov, med njimi dva, ki sta se nanašala na financiranje RTVS. S tem je vladi Roberta Goloba povzročila kar nekaj težav, saj je Golob še pred uradnim nastopom mandata napovedal, da bo njihov zakon o RTVS eden prvih, ki jih nameravajo sprejeti.
Državni zbor je tako moral najprej obravnavati predloga SDS, ki sta bila zavrnjena, zato so v SDS vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma na lastni zakon. S tem političnim manevrom so odločanje o zakonskem predlogu zamaknili še za dodatnih 30 dni. Šele ko so poslanci dokončno zavrnili oba zakonska predloga SDS, je državni zbor po nujnem postopku začel obravnavo vladnega predloga o javnem servisu.
Vlada želi v svojem zakonskem predlogu predvsem depolitizirati RTVS, vodenje, upravljanje in nadzor bi iz programskega in nadzornega sveta prepustila enotnemu svetu RTVS, ki bi štel 17 članov, pri njihovem imenovanju pa bi imeli odločilno vlogo civilna družba, javnost in zaposleni na javnem servisu. Ti bi iz svojih vrst izbrali pet članov, štiri na neposrednih volitvah, enega pa bi imenoval svet delavcev.
Preostalih 12 članov bi imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik države, državni zbor, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja ter varuh človekovih pravic.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je vladni zakonski predlog pospremila z besedami, da zakon, ki je trenutno v veljavi, omogoča politično vmešavanje v ravnanje zavoda, in dodala: “Uvaja se štiričlanski organ, v katerem bo tudi delavski direktor, politika pa se s tem umika iz vodenja, kar je nujno za to, da javni zavod služi svojemu namenu. Tako bodo lahko novinarji in uredniki nemoteno opravljali svoje delo.”
SDS pa je z vložitvijo pobude za posvetovalni referendum sredi maja blokirala tudi sprejetje novega zakona o vladi. Z njim je Robert Golob želel razširiti število ministrstev s sedanjih 14 in treh ministrov brez resorjev na 19 ministrstev in enega ministra brez listnice.
Tako bi imela nova vlada tri nova ministrstva, ki jih doslej v Sloveniji še nismo imeli: ministrstvo za solidarno prihodnost, ki bi ga vodil trenutni minister za delo Luka Mesec, ministrstvo za visoko šolstvo, ki bi ga vodil trenutni minister za šolstvo in nekdanji rektor ljubljanske univerze Igor Papič, ministrstvo za okolje in prostor pa bi se razdelilo na dva resorja: na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, vodenje bi prevzel trenutni infrastrukturni minister Bojan Kumer, in ministrstvo za varstvo narave in prostor, ki bi ga vodil zdajšnji okoljski minister Uroš Brežan.
Po mnenju SDS je v trenutnih razmerah, ko se svet spopada z globalno krizo draženja energentov in prehrane, ustanavljanje novih ministrskih resorjev nesprejemljivo. Povečanje števila ministrstev bi tako še dodatno obremenilo javno upravo, povečali bi se davkoplačevalski stroški, česar pa si Slovenija po mnenju največje opozicijske stranke ne more privoščiti.
Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil sprejet še v času vlade Janeza Janše, s čimer bi se po skoraj 20 letih prizadevanj sistemsko uredilo tudi to področje. Zakon, ki bi po prvih načrtih moral začel veljati s 1. januarjem 2023, določa niz ukrepov, namenjenim polnoletnim osebam, ki so trajno odvisne od pomoči drugega in potrebujejo pomoč pri osnovnih vsakodnevnih opravilih.
Financiranje zakona bi bilo do leta 2025 zagotovljeno z že obstoječimi sredstvi v ta namen v pokojninski in zdravstveni blagajni, preostanek pa bo kril državni proračun. Vlada Roberta Goloba je ocenila, da je vsebina zakona pomanjkljiva in ne omogoča izvajanja v praksi. Prav zato so predlagali preložitev izvajanja zakona, zamik uveljavitve izvajanja za eno leto je državni zbor izglasoval sredi julija.
Po besedah ministra za delo Luke Mesca je vlada želela z zamikom izvajanja zakona domovom za starejše zagotoviti dodatnih 30 milijonov evrov, da bodo ti lahko preživeli tudi zaradi novih kadrovskih normativov. Po Meščevih besedah bi se oskrbnine v domovih za starejše zaradi manka sredstev lahko dvignile tudi za več kot dvajset odstotkov.
“Zaradi povečanja kadrovskih normativov, ki ga je sprejela prejšnja vlada, so se stroški dela za domove za starejše zelo povečali. Prejšnja vlada jim je za to zagotovila financiranje, a samo do 1. septembra. Z našo spremembo zakona to financiranje podaljšujemo, referendumska blokada pa to podaljšanje onemogoča. Domovi bodo morali te stroške prenesti na oskrbovance,” je v julijskem intervjuju za N1 povedal Luka Mesec.
A ker je SDS vložila pobudo za razpis zakonodajnega referenduma o spremembah zakona, ki ga predlaga Golobova vlada, se uveljavitev zakona ne bo zamaknila, domovi za starejše pa jeseni ne bodo prejeli obljubljenih 30 milijonov evrov sredstev. Mesec je referendumsko pobudo SDS označil za “nabiranje političnih točk na hrbtih stanovalcev domov za starejše”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje