Ljubljanska kolesarska mreža je na Mestno občino Ljubljana (MOL) podala javen poziv, da do konca tedna, torej do danes, pregleda stanje kolesarskih površin na glavnih mestnih vpadnicah, in če je le mogoče, očisti sneg z njih. Kot je za N1 pojasnila Lea Ružič, predsednica Ljubljanske kolesarske mreže, so kolesarji kot udeleženci javnega prometa še vedno zadnja skrb. "Zdi se nam nesprejemljivo, da tam, kjer je res veliko kolesarjev in ob vpadnicah ter glavnih poteh, sneg še vedno ni očiščen. Kolesarji v tem mestu niso prioriteta, in to je odsev," je dejala. Odgovor MOL na očitke kolesarjev pa: "Skoraj ob vsakem sneženju pojasnjujemo, zakaj kolesarske steze ne morejo biti očiščene prve med vso javno cestno infrastrukturo in javnimi površinami, vendar nekateri kolesarji največkrat ne želijo sprejeti naših utemeljitev."
Prejšnjo sredo je obilna snežna pošiljka pobelila Slovenijo in tudi v osrednjem delu države za seboj pustila več centimetrov debelo snežno odejo. Plužne službe so bile na vremenske razmere to pot dobro pripravljene in so poskrbele, da so bile ceste prevozne – tudi tako, da so sneg ponekod s cestišč odstranile na pločnike in kolesarske steze. Kljub temu da je od snežnih padavin minilo že več kot teden dni in je sneg v tem času že večinoma skopnel, kolesarji opozarjajo, da pristojne službe še vedno niso poskrbele za odstranitev snežnih gmot, ki jim onemogočajo vožnjo s kolesom.
Ljubljanska kolesarska mreža je na to problematiko opozorila na svoji Facebookovi strani. Mestno občino Ljubljana (MOL) je ob tem prosila, naj do konca tedna, torej do danes, pregleda stanje kolesarskih površin na glavnih mestnih vpadnicah, in če je le mogoče, očisti sneg z njih. “Pri tem razumemo, da se vsega snega ne da očistiti takoj in povsod, zato smo to prošnjo naslovili na MOL šele en teden po sneženju in samo za glavne mestne vpadnice. Verjamemo, da lahko z majhnimi koraki počasi spremenimo staro navado, da se kolo v zimskih mesecih pušča doma,” so ob tem dodali v mreži.
“Kolesarji v tem mestu niso prioriteta”
Da so kolesarji, čeprav so se razmere v zadnjih letih izboljšale, zadnja skrb odločevalcev na MOL, je za N1 povedala tudi Lea Ružič, predsednica Ljubljanske kolesarske mreže. “Še vedno se ni spremenila prioriteta oziroma vrstni red čiščenja cest, kolesarji smo vedno zadnji, če sploh pridemo na vrsto. Po enem tednu od sneženja še naprej opažamo, da je ena najpomembnejših in kolesarsko obremenjenih vpadnic v center mesta — kolesarska steza ob Celovški cesti, še vedno neočiščena. Kupi snega se vijejo čez vso kolesarsko stezo tako, da je pot blokirana,” je poudarila Ružič.
Kolesarjem se to zdi nesprejemljivo. “Vemo in ne pričakujemo, da se bo sneg očistil povsod, in se zato tudi prilagajamo. Vendar tam, kjer je res veliko kolesarjev, ob vpadnicah ter glavnih poteh, menimo, da ni izgovora za to, da teden dni po snežnih padavinah naše poti niso očiščene,” je dejala. “Kolesarji v tem mestu niso prioriteta, in to je odsev tega,” je dodala.
Na MOL pritožbe in očitke kolesarjev zavračajo. “Skoraj ob vsakem sneženju pojasnjujemo, zakaj ne morejo biti kolesarske steze očiščene prve med vso javno cestno infrastrukturo in javnimi površinami, vendar nekateri kolesarji največkrat ne želijo sprejeti naših utemeljitev. To pogosto tolmačijo, kakor da MOL ni mar zanje, kar pa ne drži. Treba je razumeti, da vseh 1.600 cest in ulic v Ljubljani ter okoli 300 kilometrov urejenih kolesarskih površin ne moremo očistiti takoj, ko zapade nekaj centimetrov snega. Dejstvo je, da zimske razmere zahtevajo tudi prilagoditev ob gibanju po zunanjih površinah (npr. primeren način potovanja, ustrezna obutev oziroma oprema prevoznega sredstva, premišljeno načrtovanje poti, uporaba javnega prevoza …), predvsem pa sta potrebni previdnost in strpnost,” so pojasnili v odzivu.
MOL: Nerealno je pričakovati, da bi prav vse površine očistili ‘do suhega’
Na vprašanje, kako poteka pluženje in čiščenje ljubljanskih cest ter kateri odseki cest se čistijo prednostno, so na MOL odgovorili, da so zimske službe, kategorizirane v skladu z Odlokom o kategorizaciji zimskih cest, ki so opredeljene v izvedbenem planu zimske službe. Skladno z izvedbenim načrtom se tako prednostno uredi dostop do šol, vrtcev in zdravstvenih ustanov ter do javnega prevoza.
“Ker mestni avtobusi LPP prepeljejo več ljudi naenkrat, kot jih, na primer, pozimi kolesari, je smiselno dati prednost zagotavljanju dostopnosti do javnega prevoza, zato postajališča in ceste, kjer potekajo linije LPP, očistimo najprej. Kjer kolesarske steze oziroma pasovi potekajo po cestišču, se sneg z njih odstranjuje sočasno s pluženjem ceste, kjer pa potekajo zunaj cestišča, se kolesarske površine čistijo sočasno s pločnikom,” so dejali v odzivu.
Čiščenje cest poteka tako, da se sneg večinoma odrine ob stran oziroma na primerno mesto, kjer najmanj ovira uporabnike prostora. “Ponekod je prostora premalo, da splužen sneg ne bi prav nikogar delno oviral ali motil, ko se ga potisne ob rob pločnikov, kolesarskih stez, cest, drugih javnih površin. Nerealno je pričakovati, da bi prav vse površine očistili ‘do suhega’, kakor pričakujejo nekateri, in tudi ob večjih količinah zapadlega snega omogočili prehod oziroma prevoznost kot običajno,” so še dodali na Mestni občini Ljubljana.
In če spluženih kolesarskih stez denimo ni pričakovati takoj, za varnost na kolesarskih stezah lahko pripomore posipanje soli in peska, kar – kot pravijo na MOL – izvajajo. Kot so nam pojasnili, če sneg v nekaj dneh po sneženju še ni skopnel in so temperature okoli ničle, kakor je to v trenutnih razmerah, izvajajo posip javnih površin po vsem mestu ali s soljo, peskom, mešanico ali drugimi posipnimi materiali ter ponekod sneg in led še naknadno odstranjujejo.
“Na podlagi ogledov na terenu, poročil zimske službe, ocene zapadle količine snega in pobud z odvozom snega zagotovimo dodatno preglednost na območjih, kjer ocenimo, da je to potrebno, na primer v križiščih, v okolici šol in vrtcev, postajališč javnega prevoza, dostopi za gibalno ovirane, mestno središče, vendar ne moremo snega odpeljati prav z vseh javnih površin v Ljubljani, saj bi bilo to negospodarno in neučinkovito,” so poudarili.
Prakse, ki se ne spodobijo za mesto, ki naj bi bilo kolesarjem prijazno
Kolesarji sicer priznavajo, da se posip izvaja, a tu nastane nova težava. “Problem je, ker se ta pesek po cestišču valja še v aprilu in maju. Spet smo zadnji na vrsti. Moti nas predvsem načelo, ki ga na MOL priznajo in tudi trdijo, da kolesarskih stez ne čistijo, ker kolesarjev pozimi ni veliko. Logično je tudi, da jih ne bo, saj razmere niso kolesarjem primerne. Tukaj gre za problem kure in jajca. Če bi bile kolesarske steze urejene in če bi bili pogoji, bi bilo tudi kolesarjev več,” je opozorila Ružič.
Ružič je ob tem še dodala, da bi moral MOL, glede na kakovost zraka v Ljubljani, pozimi kolesarstvo toliko bolj spodbujati, saj gre za trajnostno obliko prevoza. Čeprav se Ljubljana ponosno oglašuje kot ‘zelena prestolnica,’ pa je Ružič izpostavila, da se pristojni, do določene mere, sicer res trudijo in so naredili nekaj izboljšav, a da je praks, ki se ne spodobijo za mesto, ki naj bi bilo kolesarjem prijazno, veliko.
Da so kolesarji nastrojeni proti MOL, pa pravijo na občini. “Največkrat lahko spremljamo (zlasti na družbenih omrežjih) kritične objave tistih kolesarjev, ki so skoraj vedno, kljub našim pojasnilom, negativno nastrojeni proti MOL, ne glede na to, kako vzorno skrbimo za kolesarsko infrastrukturo. Navsezadnje Ljubljana ne bi bil izbrana za gostiteljico svetovnega kolesarskega kongresa Velo-city junija 2022, če je bi prepoznali kot kolesarjem prijazno mesto.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje