Poslanci so danes z 68 glasovi za in nobenim proti potrdili novelo zakona o varstvu okolja. S tem se po navedbah predlagateljev uresničujejo njihova dolgoletna prizadevanja za čistejši zrak in bolj zdravo okolje v okolici obratov za sosežig. Prepričanje, da bodo poslanci novelo podprli, so pred tem na novinarski konferenci izrazili tudi predstavniki Inštituta 8. marec, Društva Eko Anhovo in dolina Soče ter Amnesty International Slovenija.
Poslanci so danes z 68 glasovi za in nobenim proti potrdili novelo zakona o varstvu okolja, ki prinaša strožje zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig, kot je cementarna Salonit Anhovo. S tem se po navedbah predlagateljev uresničujejo njihova dolgoletna prizadevanja za čistejši zrak in bolj zdravo okolje v okolici obratov za sosežig.
Novelo zakona o varstvu okolja so v zakonodajni postopek lani septembra v okviru kampanje Naj Anhovo zadiha s 5.000 overjenimi podpisi volivcev vložili v društvu Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštitutu 8. marec. Prva obravnava je potekala novembra lani, matični odbor pa je januarja letos sprejel več dopolnil k predlogu, med drugim je izpadlo določilo o izenačitvi standardov za sosežig in sežig odpadkov. V okviru druge obravnave novele v DZ sredi februarja so poslanci sprejeli nova dopolnila predlagateljev.
Kaj prinaša novela zakona o varstvu okolja?
Novela med drugim določa, da bo mejne vrednosti emisij za naprave za sosežig z namenom zmanjšanja znatnega tveganja za zdravje ljudi in za okolje vlada določila tako strogo, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) za naprave za sežig odpadkov, razen če zaključki o BAT za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti emisij.
Upravljavci naprav za sosežig bodo morali uskladiti obratovanje naprav z okoljevarstvenim dovoljenjem v delu, ki se nanaša na omenjene strožje mejne vrednosti emisij, v štirih letih od njegove pravnomočnosti. Nove zahteve glede monitoringa, ki se bo po novem izvajal na vseh izpustih naprave, pa bodo morale biti prvič izpolnjene najpozneje v šestih mesecih od pravnomočnosti okoljevarstvenega dovoljenja.
Delovanje tovarne Salonit Anhovo je v zadnjem času deležno precejšnje pozornosti. V članku Pereča tema, ki ne zadeva le lokalcev, ampak bi jo moral razumeti vsak Slovenec smo pojasnili, kaj zakon spreminja in kako bo to vplivalo na podjetje in prebivalce.
Novelo na načelni ravni podprla tudi opozicija
Predlagatelji so ves čas poudarjali, da je glavni cilj sprememb zakona zaščita zdravja ljudi in okolja. Novela zakona po njihovih navedbah namreč prinaša v njihovo lokalno okolje strožjo regulacijo in večji nadzor nad industrijskim onesnaževanjem, strožji okoljski standardi pa prinašajo prebivalcem višjo kakovost življenja.
Da se s potrditvijo novele odpravlja nepravična in diskriminatorna ureditev, ki za sosežigalnice, kot je Salonit Anhovo, določa milejše standarde kot za sežigalnice, so v času obravnave zakona v DZ poudarjali tudi poslanci koalicije, vsebino zakona pa so na načelni ravni podprli tudi v opozicijskih strankah, ob vidiku skrbi za varstvo okolja in zdravje ljudi pa opozarjali tudi na pomembnost ohranjanja delovnih mest in tehnološko izvedljivost določil novele.
Salonit Anhovo bo uporabil vsa pravna sredstva
V Salonitu Anhovo so ob potrditvi zakona zapisali, da bodo “za zaščito več kot 800 neposrednih in posrednih delovnih mest, poslovnih partnerjev ter svojih interesov uporabil vsa sredstva, da zagotovi nadaljnji razvoj in poslovanje”. Že januarja so napovedali, da bodo v primeru potrditve zakona sprožili ustavno presojo ter da pripravljajo tudi argumentacijo za postopek zadržanja zakona pred ustavnim sodiščem.
Poslanci končali “zgodovinski trenutek groze”
Prepričanje, da bodo poslanci novelo podprli, so na popoldanski novinarski konferenci izrazili tudi predstavniki Inštituta 8. marec, Društva Eko Anhovo in dolina Soče ter Amnesty International Slovenija.
Po besedah direktorice Inštituta 8. marec Nike Kovač se z današnjim glasovanjem poslancev “končuje zgodovinski trenutek groze, ki se je vlekel več desetletij ter sprožil številne bolezni in smrti v eni najlepših dolin v Sloveniji”.
Z zaostritvijo pogojev za okoljsko obremenjujočo industrijo smo po besedah vodje društva Ekokrog Uroša Macerla korak bliže odpravi krivice, ki se nikoli ne bi smela zgoditi. “Danes imajo poslanci nalogo sprejeti zakon, ki bo vsaj malo pripomogel k temu, da ta umazana industrija ne bo več na tako nedopusten način krajšala te kratke črtice, ki se ji reče življenje,” je dejal na današnji novinarski konferenci.
Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija je izrazila prepričanje, da v sodobnem svetu nobeno podjetje ne bi smelo poslovati tako, da ogroža človekove pravice. “Na lastnikih podjetij je odgovornost za pravično poslovanje,” je dejala.
Podporo predlagani noveli je predvidel tudi Franc Bevčar iz Društva Eko Anhovo in dolina Soče. Poudaril pa je, da njihov boj s tem še ne bo končan. “Vse sile bomo usmerili v to, da naša prelepa soška dolina v prihodnosti ne bo več smetišče Evrope, kjer bi umazana industrija še naprej kovala velike dobičke na račun našega zdravja in naše narave,” je napovedal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje