Delovanje tovarne Salonit Anhovo je v zadnjem času deležno precejšnje pozornosti. Sprememba zakona o varstvu okolja, ki so ga v državni zbor s podpisi volilcev vložili predstavniki civilne družbe, bo prinesla nove predpise za sosežiganje odpadkov v anhovski cementarni. Pojasnjujemo, kaj zakon spreminja in kako bo to vplivalo na podjetje in prebivalce.
Zakaj se zadnje čase toliko govori o Salonitu Anhovo?
Večjo pozornost širše javnosti je cementarna pritegnila potem, ko je postopoma začela povečevati delež sosežiga odpadkov, s katerimi je nadomeščala fosilna goriva. Temu so najprej nasprotovala lokalna okoljevarstvena društva. Maja lani pa sta lokalno društvo Eko Anhovo in dolina Soče ter Civilna iniciativa Danes ob pomoči Inštituta 8. marec v državni zbor vložila novelo zakona o varstvu okolja, ki bi izenačil izpuste sosežigalnic, kar je v tem primeru tudi anhovska cementarna, in sežigalnic. Septembra lani so zbrali in v parlament vložili dovolj podpisov podpore in začela se je zakonodajna pot zakona. Naslednji teden bodo poslanci zakon potrjevali v končni obliki.
Vprašanje sosežiga v Salonitu Anhovo je pečat pustilo tudi v lokalni politiki. Eden od ustanoviteljev in nekdanji vodja civilne iniciative Danes Miha Stegel je konec leta 2022 na volitvah postal župan občine Kanal ob Soči, v občinski svet pa se je uvrstilo kar nekaj članov lokalnih okoljevarstvenih združenj.
Kaj spreminja novi zakon o varstvu okolja?
Ključna sprememba je izenačitev pogojev, ki jih morajo izpolnjevati namenske sežigalnice odpadkov, s tistimi, ki veljajo za tako imenovani sosežig. Tako bi morali upravljalci naprav za sosežig upoštevati enako stroge mejne vrednosti emisij, ki sedaj na evropski ravni veljajo za sežig odpadkov. To sicer ne bi veljalo, če so evropske mejne vrednosti strožje za sosežig.
Novela zakona (ZVO-2) uvaja tudi, da se morajo meritve izvajati na vseh izpustih sosežigalnice. Meritve se morajo na napravah za sosežig izvajati tako kot na sežigalnicah, razen v primerih, da za sosežigalnice velja pogostejše merjenje. Neizpolnjevanje zahtev glede meritev in sporočanja njegovih rezultatov bo po novem prekršek in ne več lažji prekršek.
Salonit Anhovo je podjetje v avstrijsko-italijanski lasti. V letu 2022 je ustvaril 120,4 milijona evrov prihodkov in rekorden 23,7-milijonski dobiček. Skupina Salonit ima 356 zaposlenih. Po navedbah Salonita je na podjetje vezanih približno 800 delovnih mest.
Kaj je sosežig in kaj je sežig odpadkov?
Vsak prebivalec Slovenije pridela približno pol tone odpadkov na leto. Tisti del odpadkov, ki ga ni mogoče reciklirati, se termično obdela oziroma sežge. Velik del teh odpadkov danes izvažamo, sicer pa sta možnosti za njihovo termično obdelavo dve. Ena je sosežig odpadkov, pri katerem se odpadki (poleg fosilnih goriv) uporabljajo kot gorivo za proizvodnjo cementa, kot to počnejo v cementarni Salonit Anhovo.
Druga možnost pa je sežig odpadkov, pri katerem nastaja toplota za ogrevanje in/ali elektrika. V Sloveniji imamo le eno tako sežigalnico odpadkov, Toplarno Celje, v načrtu je postavitev še ene v Ljubljani in ene v Mariboru.
Tovornjak v anhovskem kamnolomu (Foto: Jure Makovec/BOBO)
Postopka sežiga in sosežiga se razlikujeta. Sežigalnice sežigajo gorivo iz nenevarnih odpadkov pri temperaturi okrog 850 stopinj Celzija in nevarne odpadke pri 1.200 stopinjah. Za proizvodnjo cementa pa so potrebne višje temperature. V peči morajo doseči 1.500 stopinj Celzija, pri katerih žgejo kamnino apnenec oziroma lapor (to kamnino Salonit dobiva iz bližnjega kamnoloma), iz katerega v postopku nastane klinker, ki je surovina za cement. V postopku sežiga nastaja pepel, ki se odlaga na odlagališčih. V postopku sosežiga pa odvečen pepel ne nastaja, saj postane del cementa.
Tako pri sežigu kot pri sosežigu ne kurijo celih smeti, ampak predpripravljeno gorivo iz odpadkov. Večinoma so to komunalni odpadki in ostanki plastične embalaže, ki jih zmeljejo in posušijo. V Salonitu imajo dovoljenje za sosežig 107 tisoč ton odpadkov na leto. Potem ko so v preteklosti precejšen delež odpadkov uvažali iz Italije, zdaj sosežigajo več kot 95 odstotkov slovenskih odpadkov, s čimer, kot pravijo, “so v Sloveniji pripomogli k reševanju problematike viška odpadkov”.
V celjski sežigalnici skurijo 30 tisoč ton odpadkov na leto, kapaciteto želijo povečati na 40 tisoč ton. Ljubljanska sežigalnica naj bi bila projektirana za 150 tisoč ton odpadkov na leto, mariborska pa za 60 tisoč ton.
Kaj zakon v praksi pomeni za Salonit Anhovo?
Salonit Anhovo je lani septembra, ko se je zakonodajna pot novele zakona začenjala, za N1 povedal, da so “sami proaktivno, v vlogi za novo okoljevarstveno dovoljenje (OVD), predlagali mejne vrednosti, ki ustrezajo mejnim vrednostim, ki veljajo za sežigalnice. Naši cilji se torej ne razlikujejo od nevladnih organizacij. Tudi v primeru sprejetja zakona kot takega se bo Salonit kot velika družba ustrezno prilagodil in še naprej spoštoval predpise.”
V zadnjih tednih pa podjetje trdi, da bi sprejetje zakona pomenilo zaprtje cementarne. Kot so nam pojasnili, so lani “v vlogi za pridobitev dovoljenj predlagali uvedbo novih tehnologij za dodatno zmanjševanje emisij, s katerimi bi dosegli mejne vrednosti, ki so takrat veljale za sežigalnice”.
Konec leta 2023 pa so se mejne vrednosti za sežigalnice na evropski ravni zaostrile (gre za t. i. zaključke BAT oz. best available techniques) na raven, ki za cementarne ni tehnološko izvedljiva, ker na svetu ni na voljo tehnologija v industrijskem merilu za takšno prilagoditev v cementarnah, so poudarili v Salonitu.
Predlagatelji zakona pa pravijo, da so bili omenjeni zaključki BAT za sežigalnice sprejeti leta 2019, do lani pa je veljalo zgolj prehodno obdobje, zato je nenavadno, da Salonit za to lani jeseni ni vedel. “Trditev je zavajajoča. Tako Salonit Anhovo kot vsi, ki se s področjem ukvarjajo, zelo dobro vedo, kakšno je stanje stvari in da so bile zahteve po spremembah formulirane ob zavedanju teh dejstev. Gre za prozoren spin, ki skuša nekaj, česar se vsi akterji že leta dobro zavedajo, predstaviti kot nekaj novega,” so poudarili v Inštitutu 8. marec.
Iz spodnje tabele, ki so nam jo poslali iz Salonita Anhovo, so razvidne evropske in nemške mejne vrednosti izpustov. Nemške so strožje od evropskih. V tretjem stolpcu so vrednosti, ki bi jih cementarna s tehnološko posodobitvijo lahko dosegla, v zadnjem pa so mejne vrednosti, ki jih predvideva novi zakon o varstvu okolja in so, kot pravijo v Salonitu, zanje nedosegljive.
Foto: N1
V Salonitu dodajajo, da le 10 odstotkov izpustov izhaja iz goriva (torej ali odpadkov ali fosilnih goriv), 90 odstotkov pa iz kamnine. Tudi zato za cementarne povsod po svetu veljajo drugačna pravila kot za sežigalnice.
Koliko časa ima Salonit za uveljavitev sprememb?
Po sprejetju zakona bo začelo teči enoletno obdobje, v katerem mora ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) Salonitu izdati spremenjeno okoljevarstveno dovoljenje. V njem bodo zapisane nove mejne vrednosti za izpuste. Od takrat bo podjetje imelo še štiri leta časa za prilagoditve, torej do leta 2029.
V Inštitutu 8. marec poudarjajo, da “je skladno s splošno določbo veljavnega 116. člena ZVO-2 pri izdaji okoljevarstvenih dovoljenj za specifične naprave možno določiti tudi manj stroge mejne vrednosti emisij od tistih v zaključkih o BAT, če se ne povzroči znatno onesnaženje in se ohranja visoka raven varstva okolja kot celote ter če bi doseganje ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, kot so opisane v zaključkih o BAT, povzročilo nesorazmerno višje stroške v primerjavi s koristmi za okolje zaradi tehničnih značilnosti naprave ali geografskega položaja ali lokalnih okoljskih pogojev območja, na katerem se nahaja naprava”.
“Predlagana rešitev v noveli je torej tehnično izvedljiva in tudi strokovno utemeljena. Cementarne se bodo zaradi strožjih emisijskih standardov za sosežigalnice morda morale odpovedati delu svojih dobičkov. A to je pač cena, ki jo morajo nujno plačati za čistejše okolje in zdravje ljudi,” še pravijo na inštitutu.
Ali je bolje, da cementarna kuri odpadke namesto fosilnih goriv?
Včasih so cementarne za gorivo uporabljale zgolj fosilna goriva, v zadnjih desetletjih pa te nadomeščajo z gorivi iz odpadkov. Cementarne so tako ustvarile nov poslovni model in postale izjemno dobičkonosne. Fosilna goriva morajo kupovati, kar je strošek. Za sosežig odpadkov pa komunalna podjetja plačujejo cementarnam, kar zanje pomeni prihodek.
V Salonitu Anhovo približno 60 odstotkov toplote pridobijo iz odpadkov, 40 odstotkov pa iz petrolkoksa, ki je fosilno gorivo. Izpusti ogljikovega dioksida so pri kurjenju odpadkov manjši kot pri kurjenju fosilnih goriv. V Salonitu pojasnjujejo, da ima njihova cementarna zaradi uporabe goriv iz odpadkov in energetske učinkovitosti za okrog desetino manjše izpuste CO2 od evropskih cementarn. Z realizacijo razvojnih načrtov (če bi lahko delež odpadkov povečali na 100 odstotkov, torej bi jih letno porabili približno dvakrat toliko kot zdaj) bi dodatno zmanjšali emisije CO2 še za desetino, pravijo v Salonitu.
Foto: Aleš Srnovršnik/Bobo
Problem, na katerega opozarjajo sosedje cementarne, je smrad zaradi odpadkov. Te v Anhovo vozijo s tovornjaki. Več kot 100.000 ton odpadkov, kolikor jih na leto skurijo v Salonitu, pomeni okrog 5.000 tovornjakov, ki pripeljejo v Soško dolino.
Ali bodo, če bo zakon sprejet in bodo izpusti (so)sežiga izenačeni, prebivalci Soške doline dihali zrak, obremenjen z enakimi izpusti kot denimo prebivalci v bližini celjske sežigalnice odpadkov?
Ne. Vse vrednosti emisij so v zakonodaji določene v miligramih na kubični meter zraka, ki pride iz dimnika.
“Maksimalni pretok zraka glavnega izpusta Salonita Anhovo je 620.000 kubičnih metrov na uro, kar je približno 20-krat toliko, kot je izpust celjske sežigalnice, ki je 30.000 kubičnih metrov na uro,” je dejal kanalski župan Miha Stegel in poudaril, da bo sprememba zakona zgolj prvi korak do boljšega zdravja prebivalcev Anhovega in sosednjih vasi.
Kaj pravijo zdravniki?
V več študijah je bilo dokazano, da sežigalnice odpadkov škodljivo vplivajo na zdravje ljudi, ki živijo v bližini. “Povzročajo paleto obolenj, od prezgodnjih porodov do vrste rakov,” je za N1 povedala direktorica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa dr. Metoda Dodič Fikfak. Pojasnila je, da so bile te študije opravljene na sežigalnicah, ki so obratovale do okrog leta 2010. “Danes je tehnologija sežigalnic izpopolnjena in njihovi izpusti precej manjši. Ali in kakšen je vpliv sežigalnic novejšega tipa na zdravje, ne moremo vedeti, saj so začele obratovati pred kratkim. Zato lahko o vplivu le sklepamo, vedeli bomo šele čez 40 let,” je poudarila.
Toda za sežig, kot rečeno, veljajo drugačna merila kot za sosežig. “Sosežigalnicam so dovoljeni večji izpusti pri treh parametrih (NOX, CO in prašni delci). To pomeni, da je zdajšnje izhodišče za sosežigalnice takšno, kot je bilo pri prejšnjih sežigalnicah, ki so bile nevarne. Mi lahko gladko sklepamo, da je nevarnost sosežiga taka, kot je bila pri starih sežigalnicah,” je opozorila Dodič Fikfak.
Skupina zdravnikov zdravniške zbornice, na čelu katere je dr. Dodič Fikfak, je poudarila tudi sinergistični učinek snovi v izpustih. “Na človeka ne vpliva le vsaka spojina posebej, ampak sodelujejo z drugimi onesnaževali, recimo s težkimi kovinami, in lahko povzročajo bolezni,” je pojasnila Dodič Fikfak. “Zato tako poudarjamo azbest. Ker izpusti iz dimnika sosežiga v kombinaciji z azbestom, ki je še vedno v okolju in v ljudeh, sodelujejo pri nastanku bolezni. To pomeni, da se učinek snovi sešteva ali celo množi,” je poudarila.
“Zato vztrajamo, da je sosežig enak sežigu v izpustih. Ne da bi bili popolnoma varni. Ampak da bi se vrednosti spustile na še dopustne meje. To ne pomeni, da ne bo zdravstvenega tveganja za ljudi, le manjše bo,” je pojasnila. Prebivalci Anhovega in sosednjih vasi so opozorili tudi na velik delež otrok, ki ima astmo in druge težave z dihali. Študije o vplivu sosežiga na dihalne težave otrok v Soški dolini niso bile narejene.
Maja lani je zdravstvena skupina, ki so jo sestavljali predstavniki Medicinske fakultete v Ljubljani, Inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, Registra raka, ki deluje v okviru Onkološkega inštituta, NIJZ in predstavnice ministrstva za zdravje, zaključila: “Najučinkovitejši ukrep za zmanjševanje okoljske škode cementarn sta zmanjševanje emisij in uvedba ustrezne zakonodaje, ki bo to omogočala. Zato predlagamo, da se dovoljene mejne vrednosti emisij in monitoring emisij za sežigalnice in cementarne s sosežigom odpadkov takoj izenačijo.”
Foto: Borut Živulović/Bobo
Zakaj se omenja azbest, če pa je ta že leta prepovedan?
Anhovska tovarna je proizvajala tudi azbestno-cementne izdelke, predvsem cevi in strešne kritine. Proizvodnjo so ustavili z državno zakonsko prepovedjo leta 1996, zdravniki pa so na škodljivost tega materiala opozarjali že prej. Delavci in okoliško prebivalstvo zaradi stika z azbestom zbolevajo za različnimi oblikami raka, ki ga je v občini Kanal ob Soči tudi glede na statistike več kot drugod po Sloveniji. Številni še vedno umirajo. Po ugotovitvah ljubljanskega onkološkega inštituta gre večje breme raka v kanalski občini skoraj izključno pripisati izjemno velikemu bremenu mezotelioma. Kot piše na spletni strani NIJZ, je maligni mezoteliom redek, vendar eden najbolj agresivnih tumorjev, katerega nastanek povezujejo z azbestom.
Kaj o spremembi vrednosti menijo društva azbestnih bolnikov?
Ob spreminjanju zakona sta se oglasili tudi združenji azbestnih bolnikov. To sta Društvo obolelih zaradi azbesta (Društvo OZA) in Zveza sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije (Zveza SABS). Združenji imata do novega zakona o varstvu okolja drugačna stališča. V Društvu OZA menijo, da zakon ne bo vpliva na zdravje ljudi nič zmanjšal ter da ni prav, da o emisijskih mejnih vrednostih odloča politika ali nevladne organizacije. Zveza SABS zakon podpira, njen predsednik Bojan Goljevšček pa je dejal, da je nad dejanji in izjavami društva OZA razočaran.
Prvo je bilo leta 1996 ustanovljeno Društvo OZA. Kot piše na spletni strani, v društvu organizirajo predavanja o obolenjih zaradi azbesta in zdravljenju, v azbestno ambulanto na Univerzitetni kliniki Golnik pa na preglede vozi svoje člane. Društvo z donacijami podpira tudi Salonit Anhovo. Po besedah predsednika društva Hasiba Brdarja je Salonit med drugim plačal okoli 12 tisoč evrov za cepljenje 150 ljudi proti pnevmokoknim okužbam, omogočil zastonjske prevoze na Golnik in društvu brezplačno oddaja pisarno. Dogovarjali naj bi se tudi o donaciji za podporo mobilni paliativni enoti, ki bi za najhuje bolne skrbela na Goriškem. “Salonit je edina firma, ki skrbi za svoje obolele. V vodstvu so nam rekli: Kar je dobro za ljudi, povejte, in bomo podprli,” je dejal Brdar.
Ostanki azbestne strešne kritine (Foto: BOBO)
Zveza SABS je nastala leta 2000, kot glavni razlog za ustanovitev pa na spletni strani omenja nezadovoljstvo nad izvajanjem t. i. azbestnega zakona in nezadostno angažiranje obstoječih sindikatov pri reševanju azbestne problematike. Kot je dejal predsednik Bojan Goljevšček, je zveza vključena v eno od reprezentativnih sindikalnih central in tako lahko deluje na državni ravni. Po predsednikovih besedah se zavzemajo za zdravo delovno in varno bivalno okolje, sodelovali so tudi pri pripravi pravilnika o poklicnih boleznih, prisotni pa so v medresorski komisiji za odpravljanje posledic dela z azbestom. Financirajo se izključno iz članarin in ne prejemajo donacij Salonita Anhovo ali drugega podjetja.
Zakonu nasprotujejo tudi svet delavcev Salonita Anhovo in nekatera lokalna društva, med katerimi je tudi Društvo OZA. Jih je k protestom spodbudil Salonit?
Takšne očitke so ostro zavrnili tako v podjetju kot v društvih. “Delavke in delavci so na shod prišli prostovoljno, kar so tudi sami večkrat izpostavili. Ostro zavračamo navedbe, da bi vodstvo ali lastniki na delavce kakorkoli pritiskali,” so sporočili iz cementarne. Na naša vprašanja o financiranju konkretnih društev, ki so se cementarni postavila v bran, so v Salonitu odgovorili, da v občini Kanal ob Soči z donacijami ali sponzorstvi podpirajo več kot 70 odstotkov organizacij. Za donacije in sponzorstva vsako leto namenijo več sto tisoč evrov. “V zadnjih nekaj letih je Salonit Anhovo podprl vsaj 80 različnih nevladnih organizacij iz vse Slovenije,” so poudarili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje