Menu Item
Borut Pahor, ki bo v teh dneh tako kot predsednica Nataša Pirc Musar v New Yorku, ima pred seboj le še tri mesece delovanja pisarne bivšega predsednika republike. Nato pa bo šel kot prvi bivši predsednik po končanem prehodnem obdobju "na poslovni trg". V tem obdobju sicer med drugim koristi tako usluge protokola kot tudi zaračunava honorarje za svoje aktivnosti, a jih v skladu z zakonom plačniki njegovih storitev nakazujejo v državni proračun. Za N1 je sporočil do zdaj zasluženi znesek, katerih uslug oziroma ugodnosti (še) ne koristi in kaj bo delal po koncu decembra.
Arnold Schwarzenegger, Janis Varufakis, Jean-Claude Juncker, Viviane Reding, Carl Bildt, Irina Bokova, Bronislaw Komorowski, Abdullah Gül, François Hollande, Helen Clark, Helle Thorning-Schmidt in Borut Pahor. Kaj imajo ta znana imena skupnega? To, da so bivši. Bili so predsedniki in predsednice, držav in vlad, ali pa so zasedali druge visoke politične funkcije.
Omenjeni so le nekateri bolj vidni na londonski listi govornikov London Speaker Bureau (LSB). Gre za mrežo oziroma agencijo, ki trži okoli 150 uglednih posameznikov iz Evrope, Afrike in Azije. Mogoče jih je najemati kot govornike na najrazličnejših dogodkih, kot so okrogle mize, konference in podobno. Pahor se je ob uvrstitvi na listo nedavno pohvalil tudi na svojih profilih na družbenih omrežjih, za POP TV pa je dejal: “Jaz bom pravzaprav v Sloveniji prvi predsednik, ki bo po končanem prehodnem obdobju v pisarni bivšega predsednika šel na poslovni trg.”
Bivši predsednik v okviru agencije predava ali govori o geopolitiki, vojni v Ukrajini in njenih posledicah, Zahodnem Balkanu ter tudi o svojih bogatih notranjepolitičnih izkušnjah – zasedal je namreč vse tri najvišje politične funkcije v Sloveniji.
Svojega cenika ne razkriva, za posamezno predavanje pa bi lahko po mnenju poznavalcev prejel od nekaj tisoč do celo 20 tisoč evrov. “Je sicer dober, ni pa predvidljiv zaslužek,” je o tem še povedal za komercialno televizijo. Nekaj od tega seveda pobere tudi agencija, sicer pa mora kakršenkoli Pahorjev zaslužek do konca decembra, ko še zaseda pisarno in prejema plačo bivšega predsednika (okoli pet tisočakov bruto), po zakonu romati neposredno v državni proračun.
Njegovo pisarno smo zato vprašali, ali bo do izteka delovanja pisarne, torej do 23. decembra, sploh predaval v okviru agencije LSB. Odgovorili so, da ne bo in da predavanja načrtuje po novem letu, ko “ne bo več zavezanec po zakonu o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike”.
V proračun romalo okoli 30.000 evrov, veliko nastopov opravil tudi brezplačno
Zanimalo nas je tudi, koliko je z različnimi nagradami in aktivnostmi, ki jih je kot bivši predsednik opravljal do zdaj, zaslužil oziroma vplačal v državni proračun. Po plačanih davkih in prispevkih “gre za okoli 30.000 evrov”. Na vprašanje, za kakšne dejavnosti gre, niso odgovorili.
Ob tem so v pisarni poudarili, da Pahor “v tem letu opravlja veliko nastopov, predavanj, govorov ipd. na konferencah in drugih prireditvah brezplačno, stroške sodelovanja oziroma udeležbe pa zanj in njegovo svetovalko poravnajo prireditelji in ne državni proračun.”
Spomnimo, da je Pahor lani decembra še kot predsednik prejel 25 tisoč evrov nagrade Alcide De Gasperi in jo želel nakazati v dobrodelne namene, a tega zaradi zakonskih določil ni mogel storiti. Kasneje jo je celo želel preusmeriti v delovanje svoje nove pisarne, a ga je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) nemudoma okrcala. “To bi lahko pri javnosti vzbudilo videz obvoda, kako nagrado, ki se ji je nekdanji predsednik odpovedal, pridobiti nazaj iz proračuna,” so zapisali marca.
Kot so nam sporočili iz urada predsednice Nataše Pirc Musar, kamor sodi tudi proračun Pahorjeve pisarne, znaša sprejeti finančni načrt za leto 2023 za dejavnost bivšega predsednika 291.280 evrov. “Realizacija na dan 15. 9. 2023 znaša 221.027,14 evra, kar pomeni 75,88 odstotka sprejetega finančnega načrta za leto 2023.” Povedano drugače, do minulega konca tedna je pisarna bivšega predsednika porabila tri četrtine vsega denarja, namenjenega za njeno delovanje.
V uradu predsednice so za N1 še pojasnili, da varčevanje v višini štirih odstotkov, h kateremu je vse proračunske porabnike ob odpravljanju posledic poplav pozvalo finančno ministrstvo, v proračun Pahorjeve pisarne ne bo zarezalo.
Nekaterih ugodnosti (še) ne bo koristil
Pahor je sicer tudi v tem času, ko je bivši predsednik, podobno aktiven kot v zadnjih desetih letih predsednikovanja. Druži se z otroki v šolah in vrtcih, srečuje z bivšimi kolegi voditelji, obiskuje različne prireditve, kjer ima tudi nagovore, podeljuje in prejema priznanja … Po novem sicer snema tudi podkaste z znanimi Slovenci, skupaj z Janezom Janšo ali sam pomaga pri odpravljanju posledic poplav, piše pa tudi knjigo z naslovom Priročnik za politične in druge začetnike.
“S priročnikom bom bralcem dal v presojo svoje osebne izkušnje, z upanjem, da jim morda pridejo prav v karieri in življenju ter da se izognejo napakam in težavam, ki se jim sam v tridesetih letih politične kariere žal nisem. Priročnik bom napisal tako, kot bi ga sam želel kupiti, če bi šel v knjigarno – pa ga ta hip tam še ni,” je o knjigi povedal bivši predsednik. Kot so nam povedali v njegovi pisarni, bo knjiga pri založbi Beletrina izšla sredi novembra.
Vrnitve v aktivno politiko ne načrtuje, je večkrat zatrdil. Tudi članstvo v matični SD po burnih odzivih v stranki ostaja zamrznjeno (vsaj) do konca leta. Se je pa večkrat srečal s poraženim v predsedniški tekmi, poslancem SDS Anžetom Logarjem, ki je vmes ustanovil Platformo sodelovanja. Vidna članica upravnega odbora in ena od ustanoviteljic platforme je tudi dolgoletna Pahorjeva sodelavka Alja Brglez, a se bivši predsednik projektu ne namerava pridružiti.
Za nemalo dvignjenih obrvi je sicer poskrbela julijska novica, da je Pahor postal predstojnik katedre za slovenski nacionalni program pri Novi univerzi, ki jo vodi dr. Peter Jambrek. V akademskih krogih s kritikami niso skoparili. “To ni katedra, to je neka piarovska organizacijska enota, za katero sploh ne vem, zakaj je na neki univerzi,” je bil oster predsednik visokošolskega sindikata Gorazd Kovačič, predavatelj na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Pri Pahorju so nam na vprašanje o njegovih dosedanjih in prihodnjih aktivnostih oziroma obveznostih v okviru Nove univerze odgovorili zgolj, da “jih bo vsaj do konca letošnjega leta opravljal brezplačno”. Kakšne so te obveznosti, niso povedali.
Prav tako so sporočili, da kot častni član Slovenske matice, kar je postal v minulem tednu, “nima nobenih obveznosti ali zadolžitev”.
Povprašali smo jih tudi o koriščenju ugodnosti, ki jih prinaša zlati ključ Kluba slovenskih podjetnikov (SBC). To simbolno priznanje denimo omogoča uporabo poslovnega prostora in sestankovalnic kluba ter prevozov, smo poročali pred meseci. A kot odgovarja pisarna bivšega predsednika, teh ugodnosti Pahor “do izteka tega leta ne bo koristil”.
Uslužbenci protokola zanj še vedno pripravljajo scenarije, usklajujejo sedežne rede, ga spremljajo …
Nima pa nikakršnih zadržkov pri koriščenju uslug državnega protokola, česar je skoraj brez premora vajen že več kot dve desetletji. Kot nam je potrdilo več virov, v Pahorjevi pisarni tudi zdaj ob številnih njegovih aktivnostih pričakujejo spremstvo protokola, ki pa ima zaradi kadrovske podhranjenosti nemalokrat težave z zagotavljanjem spremstva. To pa naj bi povzročalo nezadovoljstvo pri bivšem predsedniku.
Ko smo njegovo pisarno povprašali o podrobnostih, so zgolj zapisali, da Pahor storitve protokola uporablja v skladu z zakonom, in nas napotili na protokol.
Svetovalka v pisarni, ki se v njegovem imenu dogovarja tudi s protokolom, Alja Brglez, pa nam je sporočila, da s protokolom sodeluje že zelo dolgo in da ima zelo dobre izkušnje. V zadnjem letu je tega sodelovanja sicer manj, je dejala: “Sem pa zanj hvaležna in vesela, da se lahko pri svojem delu še vedno opremo na njihovo pomoč.”
Na protokolu, ki ga vodi Aleksander Strel, so nam pojasnili, da za bivšega predsednika republike na podlagi zaprosil, ki jih njegova pisarna naslovi na urad predsednice, opravljajo “vnaprejšnje dogovore in usklajevanje z organizatorji dogodkov, ki se jih udeležuje. Pripravljamo scenarije, usklajujemo sedežne rede, spremljamo ga na prireditvah v Sloveniji in v tujini idr.”
Kot so dodali, je protokol doslej v delo prejel 53 udeležb bivšega predsednika republike na prireditvah v Sloveniji oziroma v tujini (npr. udeležbe na občinskih dogodkih, akademijah, okroglih mizah, pogovorih, poslovnih forumih v tujini …).
Trije dogodki so bili naknadno iz različnih vzrokov odpovedani in se jih Pahor ni udeležil. Od tega je bilo šest udeležb bivšega predsednika na dogodkih v tujini (s spremstvom protokola), štiri udeležbe bivšega predsednika v tujini pa so sodelavci protokola v dogovoru z njegovo pisarno koordinirali pred odhodom oziroma “na daljavo” (brez neposrednega spremstva).
Pahor se sicer v teh dneh, tako kot predsednica Pirc Musar in zunanja ministrica Tanja Fajon, mudi v New Yorku, kjer se začenja 78. zasedanje Generalne skupščine Organizacije združenih narodov (OZN). Bivši predsednik je bil tja vabljen na nekaj panelnih diskusij v okviru zasedanja, predvidene pa ima tudi druge aktivnosti in pogovore.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje