Na zunanjem ministrstvu so ponovili razpis za veleposlaniški položaj v Moskvi. Objavili so tudi mesto vodje diplomatskega predstavništva v Atenah – po naših informacijah zato, ker naj bi se tamkajšnji veleposlanik Matjaž Longar preselil na čelo diplomatskega predstavništva v Rimu. Prihodnji veleposlanik v Varšavi pa naj bi sodil v politično kvoto – po besedah naših diplomatskih virov se to mesto obeta vodji Janševega kabineta Petru Šuhelu.
Po novembrskem internem razpisu za 17 vodij diplomatskih predstavništev in konzulatov je ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) prejšnji teden objavilo še razpis za dve veleposlaniški mesti. Eno je veleposlaniški položaj v Moskvi, ki je bil objavljen že novembra in so torej razpis ponovili, na novo pa so objavili mesto vodje diplomatskega predstavništva v Atenah.
Na vprašanje, zakaj je ponovljen razpis za Moskvo in koliko diplomatov se je na to mesto prijavilo pred dvema mesecema, odgovora MZZ nismo dobili, saj da je postopek imenovanja vodij diplomatskih predstavništev do prejema soglasja države sprejemnice označen s stopnjo tajnosti. Naši viri iz diplomatskih krogov pa pravijo, da je bil odziv na prvi razpis za to mesto skromen, po novem pa naj bi veleposlaniški položaj v Moskvi zanimal Smiljano Knez, nekdanjo veleposlanico na Hrvaškem, sedaj pa svetovalko za mednarodne zadeve predsednika republike Boruta Pahorja.
Longar naj bi se iz Aten preselil v Rim
Prav tako nam na MZZ niso odgovorili na vprašanje, zakaj so objavili mesto vodje diplomatskega predstavništva v Atenah. Sedanjemu veleposlaniku v Grčiji Matjažu Longarju, ki je sicer blizu NSi, namreč štiriletni mandat poteče šele sredi prihodnjega leta. A si je ta po naših informacijah zaželel drugo veleposlaniško mesto – preselil naj bi se v Rim, od koder se letos v domovino vrača Tomaž Kunstelj.
Čeprav veleposlanici v Varšavi Boženi Forštnarič Boroje letos poteče mandat, pa se to mesto ni znašlo niti na novembrskem niti na januarskem razpisu. Kar očitno pomeni, da je “rezervirano” za kandidata iz politične kvote. Po besedah naših virov iz diplomatskih vrst, naj bi se to mesto obetalo Petru Šuhelu, šefu kabineta premierja Janeza Janše, ki je bil pred tem mednarodni sekretar SDS. Vprašanje, ali se Šuhel poteguje za veleposlaniško mesto, smo naslovili na kabinet predsednika vlade, vendar odgovora nismo dobili.
Trenutno so sicer tako imenovani nekarierni vodje na čelu treh slovenskih predstavništev v tujini (Tanja Strniša je veleposlanica v Pragi, Erik Kopač in Peter Ješovnik pa vodita stalno predstavništvo pri Natu v Bruslju oziroma stalno predstavništvo pri OECD v Parizu). Ker zakon o zunanjih zadevah določa, da so lahko nekarierni vodje na čelu največ desetine slovenskih predstavništev v tujini, je trenutno prostor še za dva veleposlanika iz politične kvote.
Del kandidatov, ki so se prijavili na novembrski razpis za vodje diplomatskih predstavništev in konzulatov, je vlada pod oznako zaupnosti že obravnavala. Kot je mogoče slišati, pa naj na seznamu ne bi bilo nekaterih imen, ki so že šla skozi sito MZZ – menda naj bi imel zadržke premier Janša. Kot smo že poročali, naj bi sicer v letošnjem letu, ko se izteka mandat aktualne vlade, v tujino odšli tako rekoč vsi najožji sodelavci zunanjega ministra Anžeta Logarja. Državnemu sekretarju Gašperju Dovžanu naj bi se obetalo veleposlaniško mesto v Zagrebu, drugemu državnemu sekretarju Stanislavu Raščanu pa veleposlaniški položaj v Bratislavi. Vodjo Logarjevega kabineta Mihaela Zupančiča po naših informacijah mika vodenje diplomatskega predstavništva v Köbenhavnu, generalnega sekretarja MZZ Jožefa Drofenika pa veleposlaniški položaj v Haagu.
Tako v opozicijskih kot v diplomatskih krogih se pojavljajo pomisleki o primernosti imenovanja novih veleposlanikov tik pred državnozborskimi volitvami. V preteklosti se je sicer že zgodilo, da je predsednik države v takšnih primerih zavrnil podpis ukazov o imenovanju. Tako je pred iztekom prve Janševe vlade takratni predsednik republike Danilo Türk sporočil, da bo glede na razgreto politično situacijo z razrešitvami in z imenovanji veleposlanikov počakal na čas po volitvah. Podobno je pred iztekom Bajukove vlade leta 2000 ravnal tedanji predsednik republike Milan Kučan. Očitno pa aktualni predsednik države Borut Pahor o možnosti, da ukazov o postavitvi novih veleposlanikov ne bi podpisal, ne razmišlja, saj da ima aktualna vlada še polna pooblastila in da je poletna menjava na veleposlaniških mestih redna praksa.
Preberite še:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!