Do predloga interventnega zakona v zdravstvu so kritični tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Nasprotujejo predlaganemu znižanju nadomestil za bolniške odsotnosti, omejitvi stavke in pravil pri izrabi letnega dopusta. "Stabilnosti zdravstvenega sistema ne smemo graditi na zmanjševanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja," pravijo.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so kritični do predloga interventnega zakona v zdravstvu, ki ga je vlada v petek poslala v DZ. Menijo, da ta omejuje pravice delavcev, posega v ustavno zagotovljene pravice zaposlenih in slabša položaj državljanov, ki so na podlagi odločb pristojnega organa v dalj časa trajajočem bolniškem staležu.
Ob tem posebej poudarjajo, da v interventno zakonodajo spadajo zgolj ukrepi začasne narave, ki morajo biti sprejeti zaradi nujnih razmer. Vključevanje ukrepov, ki nimajo začasne narave, po njihovem prepričanju predstavlja zlorabo instituta interventne zakonodaje za vpeljavo trajnih, sistemskih sprememb obstoječe zakonodaje. Pri tem poudarjajo, da krčenje pravic zavarovancev in posegi v pravice zaposlenih ne bodo zagotovili boljšega delovanja zdravstvenega sistema. Bodo pa zagotovili manj pravic državljanom in zaposlenim delavcem.
“V ZSSS smo prepričani, da stabilnosti zdravstvenega sistema ne smemo graditi na zmanjševanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja, še posebej, če se prej ne naslovijo številne pomanjkljivosti v zagotavljanju produktivnosti zdravstvenega sistema. Prepričani smo, da bi v zdravstvu bilo potrebno sprejeti marsikateri ukrep, s katerim bi se lahko izboljšalo njegovo delovanje in zagotovila njegova stabilnost,” so zapisali v sporočilu za javnost.
To po njihovih navedbah velja tako za enotno naročanje pripomočkov in zdravil, sprejemanje ukrepov za zagotavljanje večje učinkovitosti zdravstvenega osebja, kot tudi za področje podatkovnih baz in s tem povezano povezljivostjo zdravstvenih podatkov, za uporabo najmodernejših informacijskih tehnologij na področju diagnostike in informatike in podobno.
V ZSSS nasprotujejo predlaganemu znižanju nadomestil za bolniške odsotnosti. Menijo namreč da bo predlog prizadel vse tiste delavce, zavarovance, ki se zaradi zdravstvenih težav, ki so v veliki meri posledica neustreznega delovnega okolja ter dolgih čakalnih dob na ustrezno zdravljenje, ne morejo hitro vrniti na svoje delovno mesto.
“Ne moremo se strinjati z navedbo predlagatelja, da zvišanje nadomestila po določenem trajanju ni v skladu z začasno naravo nadomestila, saj gre za dajatev socialne narave, ki blaži izpad dohodka, ta izpad pa se s časom trajanja odsotnosti zgolj veča,” so še navedli. Menijo, da bi sprememba prizadela osebe, ki so zaradi težje oblike bolezni in dolgotrajnega zdravljenja dlje časa nezmožne za delo.
Nasprotujejo tudi predlagani omejitvi stavke in izrabe letnega dopusta, saj menijo, da gre za poseg v sistemsko zakonodajo, ki ni primeren in tudi ni potreben. Delodajalec lahko delavcu že po obstoječi zakonodaji koriščenje dopusta kadarkoli odreče, v kolikor delovni proces tega ne omogoča, so prepričani.
Glede organizacije stavke menijo, da je treba upoštevati, da zakon o stavki že sedaj izrecno določa, da se lahko pravica do stavke v organizacijah posebnega družbenega pomena organizira le, če se zagotovi minimum delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja ali je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali delo drugih organizacij.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!