Medtem ko Ljubljana ohranja primat najdražjih nepremičnin v državi, tej hitro sledi Obala. Vrtoglave cene in majhna ponudba so številne mlade Slovence iz obalnih mest že porinile na hrvaško stran meje, kjer so za manj denarja dobili več. Ogromna sprememba se je zgodila letos, ko je postalo jasno, da bodo južni sosedje vstopili v schengen. Hrvaške hiše in stanovanja so najprej razgrabili Slovenci iz različnih delov države, zavohali pa so jih tudi Nemci in Avstrijci. Cene hrvaških nepremičnin, ki so blizu meje s Slovenijo, so v zadnjem letu zrasle tudi za 40 odstotkov.
Srednja cena rabljenega stanovanja na Obali je v prvih šestih mesecih znašala 3.700 evrov za kvadratni meter, v polletnem poročilu piše geodetska uprava. V drugem polletju so razmere že drugačne; trg nepremičnin se namreč ohlaja, kar potrjujejo tudi nepremičninski agenti, ki pravijo, da so cene na Obali začele stagnirati, medtem ko padca še ne zaznavajo.
Zaradi bližine oziroma oddaljenosti od morja je prodaja nepremičnin na obali svojevrstna specifika. Tako je denimo najvišjo relativno ceno na Obali dosegla garsonjera v Piranu, ki se je prodala za 9.100 evrov na kvadratni meter uporabne površine. Najvišjo absolutno ceno pa je iztržilo stanovanje v Luciji, z 200 kvadratnimi metri uporabne površine in tremi parkirnimi mesti v garaži, prodalo se je za milijon evrov, navaja Gurs.
Obala je imela dolga leta najdražje nepremičnine v državi, v zadnjem nepremičninskem ciklu pa je primat prevzela Ljubljana. V prestolnici je nepremičninska mrzlica cene stanovanj povsem približala meji 4.000 evrov za kvadratni meter, cene na Obali pa so bile tako letos približno deset odstotkov cenejše kot v Ljubljani.
Slovenci našli rešitev čez mejo
Kljub temu da so cene nepremičnin na Obali nižje od tistih v Ljubljani, pa te ostajajo nedosegljive za velik del populacije. Direktor družbe Urbanistika Marko Balaban pravi, da so se kupci zaradi velike rasti cen pri nas raje odločili, da za precej manj denarja nepremičnino kupijo čez mejo.
“To so bili kupci, ki rešujejo prvi stanovanjski problem zaradi osnovnih življenjskih dogodkov, na primer rojstva otroka, sklepanja zakonskih zvez pa tudi zaradi ločitev. Imeli pa smo tudi primere, ko so se za to odločili že obstoječi lastniki nepremičnin. Predvsem to velja za območje Lucije, ker je Hrvaška blizu. Primer takšne prodaje se je denimo zgodil v blokih, ki so osnovni stavbni fond Lucije in so bili zgrajeni v šestdesetih in sedemdesetih letih. Tam se je stanovanje s 70 kvadratnimi metri prodalo za 300.000 evrov. Oseba, ki je stanovanje prodala, je za ta denar kupila pol hiše takoj čez mejo, pa še nekaj ji je ostalo,” razmere opiše Balaban.
Skok cen in zamujena priložnost
Kot drugi razlog, zakaj se Slovenci odločajo za nakup nepremičnin na hrvaški strani meje, pa Balaban izpostavlja vstop južne sosede v schengen januarja 2023. “Misel na poletne kolone je marsikoga odvrnila od nakupa nepremičnine na Hrvaškem, ampak zdaj ni več tako, ko se približuje ‘padec meje’ in boljša pretočnost.”
Enake izkušnje navaja Daniel Lovšin, direktor nepremičninske agencije Casabela, ki spomni, da so nekateri začeli kalkulirati padec meje že v začetku leta. “Že vrabci so čivkali, da schengena ne bo več, in to špekulacijsko novico so izkoristili vsi, od prodajalcev do agentov. Dejansko je ogromno ljudi kupovalo na Hrvaškem in so dvignili cene. Dvig cen je bil čez mejo marsikje celo bistveno višji kot v Sloveniji. Če so pri nas cene v enem letu zrasle za dvajset odstotkov, so tam višje tudi za štirideset odstotkov,” pravi Lovšin.
Nepremičninski agenti zdaj ugotavljajo, da je v bližnji okolici mejnega prehoda že težko dobiti nepremičnino za razumno ceno. Še pred dvema letoma je na hrvaški strani meje kvadratni meter novogradnje stal med 1.300 in 1.400 evrov, medtem ko se cene zdaj že bistveno višje. Tisti, ki so pogledovali za poceni nepremičninami v Istri, so tako zamudili priložnost. Povprečna cena za kvadratni meter se namreč zdaj giblje krepko čez 2.000 evrov.
Pri tem je treba dodati, da navedene cene veljajo za nepremičnine, ki so v bližini meje in so se zanje zanimali predvsem slovenski lokalni prebivalci, izpostavi Lovšin: “Zanimiva je Kaldanija, Plovanija, Kaštel pa do Buj, ki so sicer za marsikoga že daleč. Kar nekaj je bilo gradenj vse do Savudrije, vendar mislim, da se je ta trend malo ustavil in da ni več takšnega povpraševanja kot prej. Podobno je tudi na naši strani, kjer je povpraševanje še vedno prisotno, saj primanjkuje ponudbe, ampak ni takega navala.”
Hrvaške nepremičnine zavohali Nemci in Avstrijci
Nepremičninski strokovnjaki sicer poudarjajo, da so na Hrvaškem kupovali ne samo Slovenci, temveč tudi številni kupci iz drugih držav. Ti se niso izrecno zanimali za obmejna mesta, večji poudarek je bil na obmorske kraje.
Po besedah Marka Balabana je Istra tradicionalno zelo privlačna za nemško govoreče kupce, ampak predvsem od srednjega dela proti jugu polotoka, poleg tega pa še obalni mesti Novigrad in Umag, kjer kupujejo nepremičnine za počitniške namene. “Srečali pa smo se tudi z nemškimi investitorji, ki so špekulirali glede padca meja, kupili nepremičnino, da bi zaslužili, ko bi jo dali nazaj na trg. Ko se na trgu pojavi hiša, ki je okoli obmorskih mest, se takoj proda,” pojasnjuje.
Zadnje potrjuje tudi direktor ljubljanske agencije D5 ING Damjan Damjanovič, ki na Hrvaškem opravi sedemdeset odstotkov prometa. Kot pravi, so Nemci in Avstrijci že postali pretežni kupci omenjenih nepremičnin, v manjši meri pa se jim pridružujejo tudi Italijani. Zaradi “zaostrenih razmer s kreditiranjem” so nekoliko manj prisotni Slovenci, pravi Damjanovič. Dodaja, da “kolegi iz lokalnih agencij v Istri uspešno prodajajo in zaznavajo večji interes tudi v jeseni, ko promet običajno pade, letos pa je ostal na približno istem nivoju”.
Nepremičnin pod 200.000 evri praktično ni več
Na vprašanje, ali gre pri nemških in avstrijskih kupcih za nakupe za osebno rabo ali investicijske nakupe, Damjanovič odgovarja, da zadnje. Pretežno namreč nepremičnino kupujejo kot investicijo, ki jo nato dajo v najem. “Cene nepremičnin na Hrvaškem so vendarle od dvajset do trideset odstotkov nižje od cen nepremičnin v Sloveniji, dosegajo pa lahko približno enake najemne cene. Tisti, ki želijo investirati, so se seveda usmerili na ta del Hrvaške, ki je bliže s Slovenijo,” je jasen Damjanovič.
Kot še dodaja, so nekateri Nemci in Avstrijci med pandemijo spoznali, da je pot do Hrvaške pravzaprav enostavna, in ob tem spoznanju so v zadnjih dveh letih pokupili cenejše nepremične. Nepremičninske družbe so tako letos, še pred začetkom poletja ugotovile, da praktično ni več nepremičnin pod 200.000 evri.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!