Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku z drobnimi delci PM2,5 vsako leto prezgodaj umre približno 1.200 prebivalcev Slovenije.
Čeprav se je kakovost zraka v Sloveniji v zadnjih desetletjih izboljšala, je bila v letu 2022 znova prekoračena dnevna mejna vrednost za delce PM10.
Slovenija je še daleč od kakovosti zraka, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), k čemur po navedbah ministrstva za okolje veliko prispevajo kurilne naprave na trda goriva.
Kurjenje v malih kurilnih napravah je po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) prispevalo 73 odstotkov letnih emisij drobnih delcev PM2,5 ter 80 odstotkov letnih emisij drugih policikličnih aromatskih ogljikovodikov, je ta teden objavilo z ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Kurjenje lesne biomase, vključno s kurjenjem v neustreznih ali zastarelih malih kurilnih napravah, predstavlja izjemno pomemben vir onesnaževanja zraka. Pri kurjenju lesne biomase nastajajo zdravju in okolju številne škodljive snovi. O tem smo pisali tudi mi v članku “Les: obnovljivi vir toksičnih snovi v zraku”
Ne dolgo nazaj smo tudi poročali o vladnem predlogu energetskega zakona, ki omejuje ogrevanje na leseno biomaso in plin in ki razburja javnost. O predlogu zakona in o tem, kako se bomo greli, če bo zakon sprejet, pa sta v N1 Studiu med drugim govorila generalni direktor Direktorata za energijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) Hinko Šolinc in raziskovalec na Odseku za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan dr. Vladimir Radulović.
Samo ukrepi za pravilno kurjenje ne zadostujejo za izboljšanje
Pri tem so izpostavili, da bo letos sprejeta prenovljena direktiva EU o kakovosti zunanjega zraka, ki bo uveljavila bolj ambiciozne standarde kakovosti zunanjega zraka. Da jih bo Slovenija, ki aktivno krši sedanjo direktivo, dosegla, bo po njihovi oceni morala vložiti veliko napora. Svetovna zdravstvena organizacija medtem priporoča še strožje mejne vrednosti onesnaževal.
V strnjenih naseljih bi bila vsota virov onesnaževanja po njihovi oceni prevelika, če ne bi omejili individualnih malih kurilnih naprav na trdna goriva. Kot so poudarili, zgolj ukrepi za pravilno kurjenje v ustreznih malih kurilnih napravah še zdaleč ne bi zadostovali za doseg predpisane kakovosti zraka.
Onesnaženost zraka je največja okoljska grožnja za zdravje ljudi in še vedno najpomembnejši okoljski vzrok prezgodnjih smrti. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku z drobnimi delci PM2,5 vsako leto prezgodaj umre približno 1200 prebivalcev Slovenije, so zapisali.
Najbolj problematična situacija v poseljenih dolinah in kotlinah
V Sloveniji so pogoji za redčenje onesnaževal v zraku pogosto slabi zaradi razgibanega reliefa in lege v zavetrju Alp, še posebej v zimskem času. Situacija je najbolj problematična v poseljenih dolinah in kotlinah, kjer se nahaja največ naselij in kjer večina prebivalcev preživi največ časa.
“Zato moramo v zimskem času toliko bolj omejiti in zmanjšati emisije onesnaževal, če želimo zagotoviti isto kakovost zraka, kot če teh neugodnih okoliščin ne bi bilo,” so poudarili na inštitutu.
Na ministrstvu so ob tem spomnili na subvencije, ki jih nudi Eko sklad na področju prehoda z lesne biomase na druge energente za ogrevanje in zamenjave dotrajanih malih kurilnih naprav z malimi kurilnimi napravami z bistveno manj emisijami. Energetski svetovalci mreže Ensvet pa nudijo brezplačno, individualno in neodvisno energetsko svetovanje občanom, podjetjem in javnemu sektorju za izvedbo okolju prijaznih naložb.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje