Vladni predlog energetskega zakona močno razburja. Kdo ne bo več smel kuriti na lesno biomaso in plin, kakšne so alternative in kaj vlada misli z izjavo, da si lahko tisti, ki gradi novo hišo, privošči tudi toplotno črpalko? Ob debati o drugem bloku jedrske elektrarne Krško pa je ključno vprašanje – kaj vse moramo volilci vedeti, preden lahko o JEK2 odločamo na referendumu? O tem z gostoma oddaje N1 STUDIO.
V času, ko ponekod že potekajo protesti zaradi visokih položnic za ogrevanje, vlada državnemu zboru predlaga nov energetski zakon, ki omejuje ogrevanje na lesno biomaso in plin. Državna sekretarka na ministrstvu za energijo Tina Seršen pravi: Če imajo ljudje denar za novo hišo, potem niso revni in si lahko privoščijo tudi toplotno črpalko. Pa je to ustrezna rešitev, ali omrežje v Sloveniji to omogoča in od kod bomo dobili vso potrebno elektriko?
O drugem bloku jedrske elektrarne (JEK2) se državljani še nismo izrekli, se pa zdaj začenja zares – premier Robert Golob je vse vodilne odločevalce povabil na srečanje o procesu odločanja pri gradnji JEK2. Kaj moramo o tem vedeti Slovenke in Slovenci, preden bomo odločali na referendumu?
Gosta oddaje N1 STUDIO sta generalni direktor Direktorata za energijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) Hinko Šolinc in raziskovalec na Odseku za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan dr. Vladimir Radulović.
“Zakon ne omejuje uporabe nikakršnih goriv v obstoječih pečeh. Nobenega državljana, ki stanuje v obstoječi hiši ali stanovanju, ta zakon ne sili, da bi moral kadarkoli zamenjati peč,” je uvodoma poudaril Šolinc. Za koga torej zakon prinaša spremembe in kakšne? Več v spodnjem posnetku.
Z MOPE je slišati več opozoril, da bo zemeljski plin v prihodnjih letih zaradi prenove sistema emisijskih kuponov občutno dražji. Zato nas je zanimalo, kdaj bodo podražitve in kako se bo to poznalo na naših položnicah.
Šolinc je pojasnil, da so po predlanski energetski krizi cene plina spet padle, a da nikoli več ne bodo takšne kot do leta 2020. Dodal je, da je namen nove evropske zakonodaje prav ta, da bi plin postal drag.
Vladimirja Radulovića pa smo povprašali o izjavi okoljskega ministra Bojana Kumra, ki je za Žurnal24 opozoril na proračunska tveganja projekta drugega bloka krške nuklearke, saj da lahko vrednost naložbe preseže letni proračun države.
Medtem ko v delu energetike obstaja prepričanje, da alternative projektu ni – zato pa tudi ne razlogov, da bi odlašali z začetkom – pa je minister nakazal, da ta obstaja. “Taka investicija (v JEK2, op. a.) vsako slovensko gospodinjstvo obremeni za 17.000 do 18.000 evrov. Ali ne bi bilo morda smotrno tega denarja dati gospodinjstvom, da si vsak zagotovi svoj vir energije, in tako razogljičimo celo Slovenijo?”
Radulović, ki je v zvezi s tem opravil tudi nekaj izračunov, je v zgornji izjavi prepoznal “nerazumevanje osnovne problematike”. Zakaj in kaj mu je na to odvrnil Šolinc, pa v posnetku.
Ena od možnih alternativ je tudi ogrevanje z odpadno toploto, ki jo proizvaja industrija, pa tudi jedrske elektrarne. Po svetu to že s pridom uporabljajo, kaj pa pri nas?
V razpravi o drugem bloku jedrske elektrarne se vse pogosteje omenjajo tudi tako imenovani mali modularni reaktorji. Kaj pravzaprav so in v čem se razlikujejo od klasičnih jedrskih reaktorjev? Bi se lahko ogrevali tudi z njimi, kot to načrtujejo na Finskem?
Predsednik vlade Robert Golob se bo medtem prihodnji torek sestal s predsednico republike Natašo Pirc Musar, predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, predsedniki parlamentarnih strank ter poslancema madžarske in italijanske narodne skupnosti. Govorili bodo o tem, kako zastaviti proces odločanja o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem.
SDS je sicer že zdaj predlagala posvetovalni referendum o JEK2, zato nas je zanimalo, kaj vse moramo volilci vedeti o tem, preden lahko glasujemo.
Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate v spodnjem posnetku:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje