Slovenija se je na globalnem indeksu miru uvrstila med deset najbolj varnih držav. Vendar se je v primerjavi z lanskim letom letos uvrstitev naše države poslabšala. Tudi sicer je letos na svetu manj miru in varnosti, narašča število državljanskih nemirov, povečuje se politična nestabilnost, več je tudi regionalnih in svetovnih konfliktov.
Globalni indeks miru, ki ga pripravlja Inštitut za ekonomijo in mir, je Slovenijo uvrstil med deset najbolj varnih držav na svetu. Slovenija je letos zasedla osmo mesto, lani pa je zasedala četrto mesto.
Poročilo analizira podatke o trendih na področjih miru, njihovi gospodarski vrednosti in načinih za razvoj miroljubnih družb. Globalni indeks miru zajema 99,7 odstotka svetovnega prebivalstva in je izračunan na podlagi 23 kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov. Indeks meri stanje miru na področjih ravni družbene varnosti, obsegu domačih in mednarodnih konfliktov ter stopnji militarizacije.
Med deset najbolj varnih držav so letos uvrstili:
- Islandijo
- Dansko
- Irsko
- Novo Zelandijo
- Avstrijo
- Singapur
- Portugalsko
- Slovenijo
- Japonsko
- Švico
Med sosednjimi državami se je najvišje uvrstila Avstrija (5. mesto). Madžarska je zasedla 14. mesto, sledi ji Hrvaška, ki se je letos uvrstila na 15. mesto.
Evropa ostaja najbolj miroljubna, a se je situacija poslabšala
Evropa ostaja najbolj miroljubna regija na svetu. Sedem od desetih najbolj miroljubnih držav se nahaja v Evropi. Vendar se je situacija v zadnjem letu poslabšala. Močno se čuti vpliv vojne v Ukrajini: države, ki mejijo na Ukrajino, so letos zabeležile padec na indeksu miru, so zapisali v poročilu.
Slabši rezultat je zabeležila tudi Islandija, ki od nastanka indeksa kraljuje na samem vrhu. V državi se je namreč povečalo število umorov, zabeležili pa so tudi poskus terorističnega dejanja.
Po epidemiji naraščajo državljanski nemiri
Kljub temu da se je stanje miru v 126 državah od leta 2009 do 2020 izboljšalo, se je povprečna raven svetovnega miru poslabšala že deveto leto zapored. 84 držav je zabeležilo izboljšanje indeksa, 79 pa poslabšanje, piše na spletni strani indeksa. Po epidemiji covida narašča število državljanskih nemirov, povečuje se politična nestabilnost, več je tudi regionalnih in svetovnih konfliktov.
Število smrtnih žrtev zaradi konfliktov se povečuje in je najvišje v tem stoletju. Konflikti obenem postajajo vse bolj mednarodni. V zunanje konflikte je vpletenih 91 držav (leta 2008 jih je bilo vpletenih 58). Nasilje močno vpliva tudi na gospodarstvo, vpliv se je po oceni Inštituta za ekonomijo in mir povečal za 17 odstotkov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje