Slovenija je na lestvici medijske svobode, ki jo od leta 2002 objavlja organizacija Novinarji brez meja (RSF), napredovala za štiri mesta in se uvrstila na 50. mesto. Največ svobode imajo novinarji na Norveškem. Pred Slovenijo so se uvrstile tudi tri njene sosede, in sicer Hrvaška, Italija in Avstrija.
Medtem ko je Slovenija na indeksu medijske svobode lani med 180 državami zasedala 54. mesto, kar jo je uvrščalo v kategorijo problematičnih držav, je letos svoj položaj izboljšala in se povzpela na 50. mesto. S tem se ponovno uvršča med države z zadovoljivim položajem za novinarstvo, je razvidno iz letnega poročila organizacije Novinarji brez meja (RSF) o indeksu medijske svobode.
RSF v poročilu ugotavlja, da so razmere za novinarstvo zelo slabe v 31, slabe v 42 in problematične v 55 od 180 ocenjevanih držav. Dobre ali razmeroma dobre pa so v 52 državah. Razmere za novinarstvo so torej slabe v sedmih od desetih držav, zadovoljive pa v treh od desetih držav.
V organizaciji ob tem opozarjajo na hitre učinke, ki jih ima industrija lažnih novic za medijsko svobodo. V dveh tretjinah oziroma v 118 od 180 ocenjevanih držav je večina anketirancev namreč poročala o tem, da so bili politični akterji pogosto ali sistematično vpleteni v obsežne dezinformacijske ali propagandne kampanje, kar spodkopava in slabi novinarstvo.
Krepitev propagandne vojne
Lani pa so bile razmere ugodne tudi za krepitev propagandne vojne. Rusija, ki je na indeksu medijske svobode 2023 padla še za devet mest, je v rekordnem času vzpostavila nov medijski arzenal, namenjen širjenju sporočil Kremlja na zasedenih ozemljih v južni Ukrajini. Prostor za širjenje usklajene propagande ruskih provladnih medijev sta sprostila tudi sistemska cenzura in prisilni izgon neodvisnih ruskih in tujih medijev.
Vojna v Ukrajini je prizadela tudi zahodno Evropo, kjer je več držav zaradi nacionalne varnosti omejilo novinarsko delo. Poročilo v zvezi s tem med drugim navaja Grčijo, ki je lani na indeksu zasedla 107. mesto. “Vohunjenje grške obveščevalne službe za novinarji s pomočjo programske opreme Predator velja za največjo kršitev medijske svobode v EU v letu 2022, zato je Grčija na indeksu 2023 med državami EU najslabše uvrščena,” so povzeli na RSF.
Na indeksu medijske svobode so se letos najvišje uvrstile Norveška, Irska, Danska, Švedska, Finska, Nizozemska, Litva in Estonija, na dnu lestvice pa so Eritreja, Sirija, Turkmenistan, Iran, Vietnam, Kitajska in Severna Koreja.
Medtem ko Norveška zaseda prvo mesto že sedmo leto zapored, se je letos na drugo mesto uvrstila Irska. Spremembe so tudi na dnu lestvice, kjer zadnja tri mesta letos zasedajo azijske države.
Hrvaška je zasedla 42. mesto (pred tem 48. mesto), Italija 41. (58.), Avstrija 29. mesto (31.). Slabše od Slovenije je uvrščena Madžarska, ki je tokrat zasedla 72. mesto (prej 85. mesto).
Razlogov za preveliko veselje ni
Pri Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) menijo, da razloga za pretirano veselje po objavi lestvice medijske svobode ni. Stanje v medijih namreč po njihovem ni veliko boljše kot pred letom ali dvema in nič ne kaže, da bi se lahko kmalu pomembno izboljšalo.
Podobno pred prevelikim zadovoljstvom svarijo tudi na ministrstvu za kulturo, kjer ocenjujejo, da je napredovanje Slovenije po lestvici predvsem rezultat normalizacije razmer na Slovenski tiskovni agenciji (STA).
Konec lanskega leta je bila med vladnim uradom za komuniciranje (Ukom) in STA sklenjena pogodba za javno službo, ki je za letošnje leto višja za dobrih deset odstotkov.
A na ministrstvu opozarjajo, da s 50. mestom kljub napredovanju ne moremo biti zadovoljni. Ob tem so spomnili na Novinarje brez meja, ki opozarjajo, da so razmere na javni Radioteleviziji Slovenija (RTVS) zaradi preteklega političnega vmešavanja v vodenje in upravljanje RTVS še vedno slabe.
Težava medijskega prostora po mnenju ZNP še naprej ostaja njegova izrazita neuravnoteženost, k čemur med drugim prispevajo medijski monopoli, povezani z vladajočo politiko, so zapisali in pri tem kot primer navedli medijski monopol Martina Odlazka.
Aktualna vlada je lani poleti sprejela novelo zakona o RTVS, s katerim je v celoti umaknila strankarsko politiko iz največjega javnega medija, še pravijo na ministrstvu. “Nov zakon so z veliko večino potrdili državljani in državljanke na referendumu, vendar ga je ustavno sodišče po pritožbi vodstva RTV Slovenija delno zadržalo in še ni stopil v veljavo. Stavko novinarjev, ki si že eno leto prizadevajo za institucionalno, finančno in uredniško avtonomijo, podpiramo,” so navedli.
Ministrstvo vodstvo RTVS ob tem znova poziva, “naj se umakne in konča agonijo v naši največji medijski in kulturni ustanovi”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje