Slovenija načrtuje odprtje veleposlaništva v še eni od držav EU. Po naših informacijah gre za Latvijo. Nekateri diplomati v tem prepoznajo dobro odločitev, drugi ocenjujejo, da bi v kateri drugi (evropski) državi veleposlaništvo bolj potrebovali.
Na zunanjem ministrstvu (MZZ) so nam potrdili, da Slovenija načrtuje odprtje veleposlaništva v še eni od držav Evropske unije. V kateri, niso želeli razkriti, po naših informacijah pa je v igri Latvija. Komentarji te izbire so med poznavalci različni. Prevladuje ocena, da Slovenija veleposlaništvo v eni od treh baltskih držav, ki jih sedaj nerezidenčno pokriva veleposlaništvo v Varšavi, potrebuje.
Nekdanji dolgoletni veleposlanik Zvone Dragan je temu, da bi Slovenija odprla veleposlaništvo v eni od baltskih držav, naklonjen. Pričakuje pa, da so o tem, zakaj diplomatsko predstavništvo odpreti prav v Latviji, na MZZ dobro premislili in opravili ustrezne konzultacije.
Strokovnjak za diplomacijo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Boštjan Udovič se že dlje časa zavzema, da bi imela naša država po Evropi več veleposlaništev in drugih oblik predstavništev. Kot dobro ocenjuje, da bi Slovenija v baltskih državah odprla vsaj eno veleposlaništvo. Po Udovičevih besedah bi bilo smiselno okrepiti tudi diplomatsko mrežo v skandinavskih državah. Prav tako je naklonjen temu, da bi imela Slovenija v večjih in pomembnejših državah (Nemčija, Francija, Poljska, Španija), kjer že ima veleposlaništva, tudi več konzulatov, ekonomskih svetovalcev in kulturnih centrov.
V diplomatskih vrstah pa je mogoče slišati tudi ocene, da bi bolj kot v Latviji veleposlaništvo potrebovali v kateri od držav, ki so za Slovenijo gospodarsko zanimivejše ali pa je v njih bolj prisotna slovenska manjšina. Pri tem so nekateri naši sogovorniki omenjali Švedsko.
Na MZZ so sicer navedli, da predlogi ministrstva o odpiranju novih diplomatskih in konzularnih predstavništev v tujini temeljijo na dolgoročnem načrtovanju na podlagi slovenskih zunanjepolitičnih ciljev in posvetovanja z gospodarskim sektorjem.
V mandatu sedanje vlade odprli veleposlaništvi v Dublinu in Seulu
V mandatu sedanje vlade je naša država odprla dve veleposlaništvi. Lani poleti je to storila v Dublinu, kamor je na veleposlaniško mesto nato preselila dotedanjega veleposlanika v Washingtonu Stanislava Vidoviča. Ponovno odprtje veleposlaništva v Dublinu je bilo sicer v načrtih MZZ že v času Šarčeve vlade. Utemeljevali so ga s sorodnimi pogledi Slovenije in Irske na številna vprašanja EU. Izpostavljali so tudi, da je Irska kljub zaprtju slovenskega diplomatskega predstavništva v Dublinu leta 2012 veleposlaništvo v Ljubljani ohranila. Kot razlog za odprtje veleposlaništva na Irskem so navajali še, da bi bilo neprimerno, če bi državo članico EU po brexitu pokrivali iz države nečlanice (Združenega kraljestva). Letošnje odprtje veleposlaništva v Južni Koreji pa so na MZZ utemeljevali predvsem z gospodarskim sodelovanjem med državama. V mandatu sedanje vlade se je gospodarski urad v Milanu preoblikovalo v generalni konzulat.
Slovenija ima trenutno 57 predstavništev v tujini, od tega 42 veleposlaništev, sedem stalnih predstavništev, šest generalnih konzulatov ter po en konzulat in urad.
