Oglaševanje

Slovenska pogajalca po klavrnem koncu podnebne konference: "Bolje brez dogovora kot slab dogovor"

slovenska podnebna pogajalca Ana Klemen in Luka Vombek,
Slovenska podnebna pogajalca Ana Klemen in Luka Vombek | Foto: osebni arhiv

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je prepričana, da neuspeh podnebne konference v Antalyi razkriva globoko pomanjkanje empatije in slepoto za dejstvo, da smo na tem planetu vsi v istem čolnu. Kaj pa o klavrnem koncu konference menita slovenska podnebna pogajalca, ki že več let zastopata našo državo?

Oglaševanje

Podnebna konferenca ZN v turški Antalyi (COP 31) se je končala brez sprejetja skupne izjave. Zadnji osnutek zaključnega dokumenta, ki ga je objavilo predsedstvo, ni vključeval jasne zaveze o postopnem opuščanju fosilnih goriv, države pa se niso uspele dogovoriti niti o financiranju prilagajanja podnebnim spremembam.

Potem ko so nasprotovanje vsebini zaključnega dokumenta izrazile EU in več držav, med njimi otoške države, ki jim zaradi naraščajoče gladine oceanov grozi uničenje, je predsedujoči konferenci Murat Kurum potrdil, da soglasja o dokumentu ni. Organizatorji konference so sporočili, da novega osnutka zaključnega dogovora ne bodo oblikovali.

Na konferenci COP31 je sodelovala tudi slovenska delegacija, ki jo je vodila ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj, slovenska podnebna pogajalca pa sta bila Ana Klemen in Luka Vombek, ki sta Slovenijo na COP zastopala že šestič oziroma sedmič. Kaj pravita o letošnjem vrhu?

Tvegamo, da bomo delali korake nazaj

"Razočarani smo, da dva tedna intenzivnih pogajanj nista prinesla dogovora o skupni zaključni politični odločitvi. Ta bi morala jasno pokazati, v katero smer moramo nadaljevati podnebno ukrepanje in kako bomo uresničevali že sprejete zaveze. Hkrati pa bi morala izpostaviti zavezanost znanstvenim spoznanjem kot podlagi za oblikovanje podnebnih politik," sta danes povedala Klemen in Vombek.

Kot pravita, težko sprejmeta dejstvo, da v zaključni dokument ni bilo mogoče vključiti niti poziva k izvajanju že dogovorjenih zavez glede energetskega prehoda, predvsem prehoda od fosilnih goriv, o katerem so se države dogovorile že na COP28 v Dubaju. "Namesto da bi nadgrajevali doseženo, tako tvegamo, da bomo delali korake nazaj," sta poudarila.

Kot pravita, to ni najboljši signal za nadaljnje delo v okviru mednarodnega podnebnega procesa. "Vendar je bilo bolje ostati brez dogovora kot sprejeti slab dogovor, ki bi oslabil že sprejete zaveze in dosedanje rezultate," sta poudarila.

ANTALYA, TURKIYE - NOVEMBER 18: A drone show illuminates the night sky at the COP31
Foto: Profimedia

Kljub vsemu nekaj dogovorov

Kot sta pojasnila, je bila v zadnjih dneh pogajanj skoraj vsa politična pozornost usmerjena v iskanje kompromisa o zaključni odločitvi. Posledično je ostalo manj časa in pozornosti za druge vsebinske teme na dnevnem redu. To je verjetno vplivalo tudi na skromnejši napredek na nekaterih področjih.

A kljub temu, pravita Ana Klemen in Luka Vombek, COP31 ni bil brez konkretnih rezultatov. Dosežen je bil dogovor o mehanizmu za pravičen prehod, ki bo državam omogočil dostop do tehnične pomoči, podpore pri krepitvi zmogljivosti in izmenjave znanja. Napredek je bil dosežen tudi na področju podnebnega financiranja, predvsem pri izboljšanju dostopa do sredstev in zagotavljanju podpore državam v razvoju, zlasti najbolj ranljivim.

"Gre za majhne, a nujne korake. Ti kažejo, da mednarodni podnebni proces v okviru UNFCCC kljub omejitvam in različnim stališčem držav še vedno omogoča doseganje konkretnih dogovorov, čeprav je napredek pogosto omejen. To ostaja ključno za nadaljnje sodelovanje držav in ohranjanje zaupanja v multilateralizem," sta še poudarila.

Iskalna akcija v Nepalu po poplavah
Poplave in plazovi v Nepalu septembra letos. | Foto: Stringer/REUTERS

Ne tekmujemo med seboj, ampak s časom

Da neuspeh v Antalyi razkriva globoko pomanjkanje empatije in slepoto za dejstvo, da smo na tem planetu vsi v istem čolnu, je v odzivu na izid podnebne konference ZN v Turčiji (COP 31) dejala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Ocenjuje, da je proces COP zrel za korenito reformo.

Kot je v odzivu za STA izpostavila Kajfež Bogataj, je letošnji podnebni vrh kot ogledalo pokazal geopolitično realnost današnjega sveta. "Razpadanje mednarodnega reda, dvojna merila in kratkovidna politika moči, ki jih gledamo v vojnah in humanitarnih krizah, so dokončno prevladali tudi v podnebni diplomaciji," je poudarila. Spomnila je, da kot klimatologinja že desetletja ponavlja, da v boju proti podnebnim spremembam "ne tekmujemo med seboj, ampak s časom in fizikalnimi zakoni ozračja". "Neuspeh v Antalyi razkriva globoko pomanjkanje empatije in slepoto za dejstvo, da smo na tem planetu vsi v istem čolnu. Čeprav gre za preživetje civilizacije, je znanost za politiko še vedno le ovira, ne pa izhodišče za odločanje," je bila jasna.

Lučka Kajfež Bogataj.
Foto: Luka Dakskobler/BOBO

COP zrel za korenito reformo

V luči tega opozarja, da je "proces COP zrel za korenito reformo". Po njenih besedah bi morali odločanje s soglasjem, ki daje pravico veta največjim zaviralcem, nadomestiti s kvalificirano večino držav, ki predstavljajo tako večino prebivalstva kot emisij, ter končno omejiti vpliv fosilnih lobijev.

Poleg tega so po njeni oceni podnebni vrhovi pod okriljem ZN postali preveliki, predragi in neobvladljivi, kar "daje prednost bogatim državam z velikimi delegacijami, medtem ko ranljive države desetinam vzporednih pogajanj sploh ne morejo slediti".

Tudi Kajfež Bogataj pa v razpletu brez dogovora vidi tudi svetlo plat. "Večina držav je končno spoznala, da nima smisla podpisovati praznih kompromisov po meri največjih onesnaževalcev. Dogovor mora nagrajevati tiste, ki vodijo prehod, in postaviti meje tistim, ki ogrožajo skupno prihodnost," je poudarila. Zavrnitev končnega dogovora pa je po njenih besedah medtem žal odnesla tudi nujno potrebno nepovratno financiranje za države globalnega juga, ki se že danes spopadajo z uničujočimi sušami in poplavami. "Brez te solidarnosti se bo zaupanje med državami le še naprej rušilo," je sklenila.

Naftna rafinerija družbe Saudi Aramco v Savdski Arabiji
Naftna rafinerija v Savdski Arabiji | Foto: Ahmed Jadallah/REUTERS

"Letos se je vse ustavilo"

Tudi nekateri predstavniki civilne družbe so pozdravili zavrnitev končnega dogovora. Prepričani so namreč, da bi bil ta po desetletjih prelomljenih obljub in praznih zavez v predlagani obliki nesprejemljiv.

"Kljub napredku v zadnjih letih, ko so se države leta 2023 na podnebni konferenci v Dubaju dogovorile o prehodu od fosilnih goriv in obljubile, da se bo leta 2025 potrojilo financiranje prilagajanja, se je letos vse ustavilo. V času, ko se posledice podnebnih sprememb le še krepijo, je to neodpustljivo," je o izkupičku COP 31 poudaril direktor raziskovalnega centra Power Shift Africa Mohamed Adow. Dodal je, da je bil COP 31 najslabša konferenca pogodbenic konvencije ZN o podnebju doslej in da mora biti njen močan neuspeh "budnica za svet".

Da bi bil po desetletjih prelomljenih obljub in praznih zavez sporazum v predlagani obliki "nesprejemljiv", pa je poudaril izvršni direktor nevladne organizacije Friends of the Earth Asad Rehman.

"Čeprav odločna zavrnitev končnega dogovora, ki ga je pripravilo predsedstvo, s strani nekaterih držav kaže na pomanjkanje soglasja, hkrati vrača nekaj upanja, saj priznava, da takšen dogovor pravzaprav sploh ni dogovor," je izpostavil. V luči tega se mu ne zdi pomembno vprašanje, kdaj bodo države znova sedle za skupno mizo, temveč na kakšen način bodo to storile. Kot je dejal, svet "ne potrebuje več novih srečanj z nejasnimi zavezami".

"Države se morajo vrniti za pogajalsko mizo pripravljene na konkretne rezultate. To pomeni pravično zmanjševanje emisij na nacionalni ravni, preoblikovanje gospodarstev tako, da nihče ne bo zapostavljen, ter zagotavljanje javnih podnebnih sredstev, ki so nujno potrebna za zaščito ljudi, njihovih virov preživetja in našega planeta pred nepredstavljivo škodo," je podčrtal.

Li Shuo iz Inštituta za azijske politike družbe pa meni, da bi moral COP 31 kljub zahtevnim geopolitičnim razmeram pospešiti globalno sodelovanje na področju podnebja. "Namesto tega Antalya predstavlja velik korak nazaj za multilateralno podnebno diplomacijo oz. največji neuspeh od Kobenhavna," je dodal.

Prepričan je, da med tem, ko se globalna podnebna agenda sooča z vse večjimi geopolitičnimi in gospodarskimi težavami, Kitajska zagotavlja "kontinuiteto in stabilnost znotraj multilateralnega sistema". "Žal predsedstvo COP31 v kaotičnih zadnjih fazah pogajanj ni učinkovito uporabilo kitajske 'diskretne' moči," je dejal.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih