Finančni minister Klemen Boštjančič je potrdil informacije N1, da bodo koalicijski poslanci v državnem zboru (DZ) vložili amandmaje k zakonu o izvrševanju proračuna za prihodnje leto, s katerim se je danes strinjala vlada. Amandmaji določajo, da se bodo socialni transferji prihodnje leto delno uskladili, v nasprotju z zdajšnjim predlogom se bodo uskladile tudi plače v javnem sektorju, januarska uskladitev pokojnin pa bo višja kot je bilo predvideno do zdaj.
Parlamentarni odbor za finance bo v soboto obravnaval predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025.
Ta predvideva, da se v prihodnjem letu socialni transferji – torej otroški dodatki, državne in Zoisove štipendije za dijake in študente, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, subvencije najemnin, subvencije vrtcev in šolskih kosil … – ne bodo uskladili z inflacijo.
Koalicija pa je na današnjem sestanku pred sejo vlade določila vsebino amandmaja, s katerim se bodo tudi transferji delno uskladili, in sicer v višini 70 odstotkov decembrske letne inflacije (spremembe cen v decembru 2023 glede na december 2022).
“S tem do določene mere ohranjamo življenjski standard prejemnikov, hkrati pa omejujemo pritisk na rast inflacije,” je po seji vlade dejal minister Klemen Boštjančič, ki priznava, da ima Slovenija relativno visoko inflacijo in da avtomatsko usklajevanje lahko okrepi inflacijske pritiske. Proračunska poraba se bo povečala za 44 milijonov evrov. Minister je poudaril, da so se transferji letos že uskladili za 10,3 odstotka.
Vlada zaradi pritožb sindikatov črta tudi septembrski predlog, da se plače v javnem sektorju v letu 2024 ne bodo usklajevale. Umik ne pomeni, da se bodo plače uskladile, saj pogovora o tem še ni bilo. V vladi po besedah Boštjančiča upajo, da se bodo sindikati vrnili za pogajalsko mizo in da bodo nadaljevali tudi pogovore o reformi plačnega sistema v javnem sektorju.
Predlagani amandmaji pa po navedbah ministra bolj jasno opredeljujejo tudi uskladitev pokojnin, ki se bodo že januarja predčasno uskladile za 8,2 odstotka. Tolikšna naj bi bila potem tudi februarska redna uskladitev. Do zdaj je veljalo, da bo januarja uskladitev 1,8-odstotna.
Višje povprečnine
Koalicija z amandmajem v predlog proračuna vnaša tudi dogovor o višini povprečnine za leti 2024 in 2025 ter dodatnem financiranju stroškov dela v javnih zavodih, ki ga je vlada sklenila z občinskimi združenji. Povprečnina bo v obeh letih znašala 725 evrov, poleg tega pa bodo občine leta 2024 za financiranje višjih stroškov dela pri posrednih uporabnikih skupaj prejele dodatnih 20 milijonov evrov, za leto 2025 pa 34 milijonov evrov.
“Občine bodo ta dodatna sredstva za stroške dela dobile v različnih zneskih. Navedena dodatna sredstva bodo občinam izplačana najkasneje do konca junija, in sicer v enem obroku,” z vlade sporočajo po seji.
Z amandmajem se uvaja tudi ureditev, po kateri bodo občine evropska sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost pridobile en dan prej, preden morajo plačati izvajalca, pod pogojem, da bodo 15 dni prej predložile dokumentacijo, ki je podlaga za izplačilo.
Umik izjeme za napotene javne uslužbence
Boštjančič pa je povedal še, da z amandmajem umikajo 80. člen zakona o izvrševanju proračuna, s katerim je nameravala vlada preprečiti, da bi se zaradi sprememb zakona o čezmejnem izvajanju storitev s 1. januarjem zmanjšale neto plače v tujino napotenih javnih uslužbencev.
Vlada je v proračunskem zakonu predvidela izjemo za javne uslužbence, na katero pa so se ostro odzvali gospodarstveniki, ki so opozarjali na neenako obravnavo delavcev v zasebnem in javnem sektorju. Danes je minister dejal, da z amandmajem izenačujejo položaj zasebnih in javnih uslužbencev.
Če bo pri tem ostalo, bodo februarja plače napotenih diplomatov nižje. Boštjančič je dejal, da bodo problematiko reševali na zunanjem, obrambnem, finančnem ministrstvu in ministrstvu za javno upravo. Kakšne so možne rešitve, za zdaj ni jasno.
Trenja med Mescem in Golobom
Zaradi neusklajevanja transferjev z inflacijo je sicer po septembrski predstavitvi predloga zakona zavrelo v sindikatih in delu civilne družbe. “Vse to ljudi potiska še globlje v stisko. Dejstvo je, da je dolžnost države usklajevanje socialnih transferjev,” so poudarili v Inštitutu 8. marec.
Neuskladitvi socialnih transferjev z inflacijo je na oktobrski seji državnega zbora odločno nasprotoval tudi poslanec Levice Milan Jakopovič.
“Ali je teh nekaj deset milijonov v milijardnem proračunu res tako visok strošek, da si ga država ne more privoščiti,” je vprašal predsednika vlade Roberta Goloba.
Ta mu ni ostal dolžan. “Danes priti sem in potem izigravati sklepe vlade, na katerih smo bili vsi enotni, je neodgovorno, pa četudi je boleče. Pri marsikaterem ministru opažam, da je namenoma pustil izven proračuna tiste (ukrepe), ki jih je najtežje zavrniti tukaj (v parlamentu, op. p.), da si je s tem olajšal delo. Meni je žal, da je to vaš minister,” je premier s prstom pokazal na ministra za delo Luko Mesca, pod okrilje katerega sodijo socialni transferji.
Ob tem je napovedal, da bo ministrstvo za finance preučilo možnost, da bi z dvigom trošarin na tobačne izdelke, sladke pijače in po možnosti tudi na žgane pijače zagotovili sredstva za usklajevanje socialnih transferjev, ki jih ministru Mescu ni uspelo najti.
Mesec je kljub ostrim besedam premierja Goloba izrazil zadovoljstvo, “da je predsednik vlade predlagal nekaj rešitev, kako bi lahko zbrali sredstva, ki bi tudi v prihodnjem letu omogočila uskladitev socialnih transferjev”.
Sedaj so očitno našli (delno) rešitev. Po tej naj bi prihodnje leto prišlo do 70-odstotne uskladitve socialnih transferjev z inflacijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje