Delavcu po zakonu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Preverili smo, kaj se zgodi, če se več sodelavcev na delo vozi v istem avtomobilu.
Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela.
Zakon pa ne določa, v kakšni obliki se stroški izplačajo – to je določeno v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti. Ponekod tako delodajalci delavcem izplačujejo znesek v kilometrini, drugod v višini (dela) vozovnice za javni prevoz. V zakonu je še zapisano, da je dolžan delodajalec delavcu povrniti stroške v zvezi z delom (poleg prevoza tudi nadomestilo za prehrano med delom) mesečno.
Ob tem pa se zastavlja vprašanje, kaj se zgodi, če se sodelavci na delo vozijo skupaj, z istim avtomobilom. “Z ženo delava v istem podjetju. Res je, da se skupaj voziva v službo in delava v isti izmeni. Politika v podjetju je takšna, da če se voziva skupaj, potne stroške izplačajo samo meni, ne pa tudi ženi. Ali jih je dolžan delodajalec izplačati obema?” je na Facebooku spraševal zaposleni, ki ni želel razkriti, za katero podjetje gre.
Odgovor je nedvoumen: delodajalec mora stroške povrniti obema.
Pristojno ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnjuje, da “način prevoza, ki je določen v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, v zvezi s povračilom stroškov prevoza, predstavlja merilo za določitev višine povračila, do katerega je upravičen delavec, hkrati pa ne zavezuje delavca, da za prevoz na delo in z dela dejansko ne uporablja drugačnega prevoza”. Povedano drugače, v slovenski ureditvi torej povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne pomeni povračila dejanskih stroškov, ampak je določen zgolj njihov izračun. Kako delavec pride v službo – z avtom, javnim prevozom, sam ali s sopotniki, s kolesom ali skirojem – pa je njegova odločitev.
In kako od delodajalca zahtevati, da upošteva zakonodajo? “Najprej naj delavec od delodajalca zahteva, naj nadomestilo obračunava, kot mora,” svetuje Jakob Počivavšek, predsednik sindikata Pergam, ki zastopa tako nekatere poklice v javnem sektorju, kot v podjetjih. Če to ne bi uspelo, mora delavec pravično izplačilo zahtevati po sodni poti. “Gre za denarno terjatev, ki jo je mogoče v petih letih izterjati od delodajalca, v skrajnem primeru z vložitvijo tožb,” pravi Počivavšek.
Kilometrina ali vozovnica?
Kot omenjeno, izplačilo nadomestila za prevoz na delo urejajo kolektivne pogodbe, ki pa določajo različno. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine določa povračilo najmanj v višini 85 % cene javnega prevoza; če ni možnosti javnega prevoza, pa najmanj 0,17 evra za vsak polni kilometer in največ v višini neobdavčenega zneska. Ta je določen v vladni uredbi in je trenutno 0,21 evra za kilometer.
Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma določa povračilo v višini 100 % cene najcenejšega javnega prevoza; če delavec zaradi utemeljenih razlogov ne more uporabljati javnega prevoza, mu pripada povračilo stroškov prevoza v višini najmanj 0,19 evra za polni kilometer.
Povračilo stroškov prevoza na delo, ki se ne všteva v davčno osnovo, je po vladni uredbi 0,21 evra za kilometer.
V javnem sektorju se izplača kilometrina v višini 10 % cene bencina, vendar ne manj kot 30 evrov. Lahko pa delavec tudi predloži imensko vozovnico za javni promet in v tem primeru dobi povrnjen ta znesek.
Kolektivne pogodbe določajo tudi najmanjšo razdaljo za izplačilo. Za javni sektor je določeno, da mora biti razdalja od prebivališča do službe najmanj 2 kilometra.
“Če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, se – glede na zadnjo odločitev sodišča v enem od takih primerov – upošteva ureditev iz sorodne kolektivne pogodbe,” pojasnjuje Počivavšek. Če sorodne kolektivne pogodbe ni, pa mora biti izplačilo v višini, kot najvišje neobdavčene zneske povračil stroškov za prevoz (in podobno za prehrano) določa vladna uredba.
Ko smo podjetja nedavno vprašali, kako bodo izplačevali stroške po uvedbi enotne vozovnice, je večina odgovorila, da izplačujejo kilometrino in da sprememb ne bo. Nekateri drugi delodajalci so napovedali, da bodo izračun pripravili z mislijo “na svoje zaposlene in njihovo zadovoljstvo”. Glede na trenutno rekordno nizko brezposelnost in pomanjkanje delavcev kaže, da večina delodajalcev noče tvegati, da bi se delavec zaradi nižjega nadomestila raje odločil zaposliti kje bližje domu oziroma pri konkurenci.
Eno redkih podjetij, ki zaposlenim plača vozovnico, in ne kilometrine, so Slovenske železnice. Enotna vozovnica je v veljavi od 1. junija in za 70 evrov na mesec omogoča uporabo avtobusov in vlakov po vsej državi. Doplačila so potrebna za mednarodne vlake.
Kaj pa v primeru, da se delavec preseli in ima po novem višje stroške za prevoz na delo? “Če se zaradi razlogov na strani delavca strošek za prevoz na delo in z dela naknadno poveča, ima delavec pravico do povračila tako povečanega stroška za prevoz na delo in z dela, če je tako določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma če se tako sporazume z delodajalcem,” pravi zakon o delovnih razmerjih.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje