Upravno sodišče je zavrnilo tožbo Franca Kanglerja in s tem potrdilo ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije, da se je Kangler s tem, ko je leta 2019 v državnem svetu sodeloval in razpravljal o predlogu zahteve za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi, znašel v nasprotju interesov in ni storil vsega, da bi se temu izognil. S tem pa je Kangler po ugotovitvah komisije ravnal v nasprotju z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je marca 2020 ugotovila, da je Franc Kangler kot član državnega sveta (DS) in komisije za državno ureditev DS v dveh primerih kršil določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) glede dolžnega izogibanja nasprotju interesov. Kangler je na ugotovitve vložil tožbo, upravno sodišče pa je junija 2022 tožbi ugodilo in KPK zadevo vrnilo v ponovni postopek. Komisija je upoštevala napotke sodišča in aprila 2023 v ponovljenem postopku podobno ugotovila, da se je Kangler – v enem primeru – znašel v okoliščinah, ki pomenijo nasprotje interesov. Tudi na te ugotovitve je Kangler vložil tožbo, ki pa jo je sodišče s sodbo oktobra 2023 zavrnilo.
Kot so pojasnili na KPK, je Kangler kot član komisije za državno ureditev na seji 24. aprila 2019 sodeloval pri razpravi in obravnavi točke, v kateri se je razpravljalo o predlogu zahteve za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi, torej v zadevi, ki se nanaša nanj. Iz glasovanja se je izločil, a ker je v tej točki razpravljal, to predstavlja okoliščino nasprotja interesov, saj je s svojo razpravo imel možnost izraziti svoj pogled in mnenje o zadevi, ki se je nanašala nanj konkretno, s tem pa je lahko usmerjal razpravo in vplival tudi na odločanje ostalih članov komisije za državno ureditev. S tem je v konkretnem primeru pri Francu Kanglerju izkazan neposreden vpliv zasebnega interesa na izvrševanje njegovih javnih nalog, ki je pripeljal do neupravičene nepremoženjske koristi.
“Kangler bi se moral okoliščinam nasprotja interesov izogniti tako, da bi se izločil iz celotnega postopka obravnave in odločanja oziroma opravljanja delovnih nalog v povezavi s konkretnim primerom in ne samo iz glasovanja. Upoštevajoč 38. člen ZIntPK bi moral pred udeležbo na omenjeni seji o okoliščinah oziroma videzu okoliščin nasprotja interesov pisno obvestiti svojega predstojnika (tj. predsednika državnega sveta), prenehati delo v zadevi in počakati na njegovo odločitev, česar pa ni storil,” so navedli na KPK.
Kangler: “Očitno povedati resnico ni več dovoljeno”
Kangler je v odzivu na odločitev upravnega sodišča za STA dejal, da je na komisiji državnega sveta, na kateri je po mnenju KPK kršil zakon, povedal le resnico. “Očitno povedati resnico ni več dovoljeno,” je dejal. Nerazumljivo se mu zdi, da kot državni svetnik na seji delovnega telesa državnega sveta ne bi smel razpravljati o sodstvu v Sloveniji. “To je ustavna pravica, ki mi je po moji oceni z ugotovitvami KPK kršena,” je dodal.
Na odločitev upravnega sodišča bi lahko zdaj po njegovih besedah na Vrhovno sodišče RS vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, a tega ne bo storil, ker “nima smisla zapravljati časa in denarja za neumnosti, ki jih pišejo na KPK”. Zadeva je tako zanj končana.
Sodišče jasno: Razprava lahko vpliva na odločanje
Upravno sodišče je v sodbi, izdani v oktobru 2023, jasno zapisalo, da se z razpravo lahko vpliva oziroma skuša vplivati na odločevalce, s čimer je v konkretnem primeru izkazan neposreden vpliv zasebnega interesa na izvrševanje javnih nalog tožnika, torej Kanglerja. Sodišče je pritrdilo stališču KPK, da se morajo uradne osebe v takšnih primerih izločiti iz celotnega sodelovanja pri sprejemanju odločitve, torej ne zgolj iz glasovanja, ampak tudi iz razprave.
Poudarilo je še, da integriteta predstavniškega organa, kot je državni svet, “zahteva, da se zaradi zaupanja državljanov v neodvisno, transparentno in objektivno opravljanje javnih institucij preprečuje (že ustvarjanje videza), da zasebni interes vpliva na nepristransko in objektivno postopanje in odločanje”, so v pojasnilu zapisali na KPK.
“Komisija poudarja, da je preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov eden temeljnih dejavnikov preprečevanja korupcije in s tem krepitve pravne države, ki se navzven kaže v zaupanju v demokratične institucije ter v transparentnost, enakopravnost in objektivnost njihovega odločanja in pri razpolaganju z javnimi sredstvi. Od dokazanega nasprotja interesov do korupcije je namreč praviloma le še korak (obljubljena oziroma prejeta korist v zameno za uradno dejanje). Učinkovito preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov je predpogoj za uspešno preprečevanje korupcije. Dokler bomo kot družba nekritični do prepletanja javnega in zasebnega interesa posameznikov pri opravljanju njihovih javnih nalog, pri preprečevanju korupcije ne bomo uspešni,” so še poudarili na KPK.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje