Epidemija je spet v porastu. Glede na projekcije bi bilo že v prvi polovici septembra lahko število okužb primerljivo s tistim oktobra lani, ko so se šole zaprle. Na šolskem ministrstvu pravijo, da imamo letos varovala, ki jih lani nismo imeli, še vedno pa niso pojasnili, kako bo letos potekal pouk in kakšni ukrepi bodo doleteli šole. Šolniki so zaskrbljeni.
Dobre tri tedne pred začetkom novega šolskega leta še vedno ni jasno, kakšni ukrepi za zajezitev širjenja okužb s koronavirusom bodo doleteli šole. Po projekcijah, ki jih pripravlja Institut Jožef Stefan (IJS), bi bilo število okužb že v prvi polovici septembra lahko primerljivo s tistim oktobra lani, ko so se šole zaprle in so se učenci začeli šolati na daljavo.
“Po podatkih sledilnika smo šolanje na daljavo uvedli 19. oktobra lani, ko je bilo približno 700 potrjenih okužb na dan. Zdaj jih bo po projekcijah toliko že en mesec prej,” je povedal dr. Matjaž Leskovar z IJS, ki za covid-19 sledilnik pripravlja projekcije razvoja epidemije v Sloveniji. Res je sicer, da so negotovosti tako dolgoročnih projekcij velike, še dodaja.
Predstavnike zaposlenih v vzgoji in izobraževanju so o predvidenem poteku epidemije obvestili na sestanku, ki ga je sklicalo ministrstvo za zdravje pretekli teden. Ukrepe za obvladovanje širjenja okužb naj bi medtem predstavili šele teden dni pred začetkom pouka, na srečanju z ravnatelji na Brdu pri Kranju 24. avgusta. Šolniki so zaskrbljeni, saj imajo bistveno več vprašanj kot odgovorov.
“Na sestanku s predstavniki ministrstva za zdravje in NIJZ minuli teden smo povedali, da zaprtje šol ne pride v poštev in da je treba stvari peljati tako, da zaprtje ne bo potrebno. Zdravstvena stroka mora domisliti ustrezne ukrepe, ki bodo to omogočili. Ali jih bo, bomo videli, časa pa je že zelo malo.”
Gregor Pečan, Združenje ravnateljic in ravnateljev
MIZŠ: Letos imamo dodatna varovala
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), ki ga vodi Simona Kustec, mirijo: “Kot vsako šolsko leto se bo tudi novo skladno s potrjenim šolskim koledarjem začelo 1. septembra. Ministrstvo ne bo spreminjalo temeljnih modelov izvajanja pouka v času koronavirusa.”
Dodatnih varoval, ki jih prejšnjo jesen ni bilo, je kar nekaj: testiranje, samotestiranje in predvsem cepljenje, so zapisali. “Vse na tem mestu ponovno naprošamo, da se cepijo in tudi tako pomagajo, da se bo pouk jeseni lahko odvijal v prostorih šol, predšolska vzgoja otrok pa v vrtcih.”
Na ministrstvu še pravijo, da bodo ob vrnitvi zaposlenih v šolstvu z letnih dopustov sklicali sestanke pred izvedbo novega šolskega leta. “Dokončna odločitev bo sprejeta v kratkem, ko bo bolj zanesljiva napoved epidemioloških razmer ob začetku šolskega leta. Zaenkrat lahko predvidevamo, da bo za osnovnošolce predvideno samotestiranje na način, kot je to že potekalo ob koncu šolskega leta, torej za zadnjo triado,” so zapisali.
Delež cepljenih učiteljev ni znan
Najučinkovitejši način premagovanja epidemije covida-19 je dokazano cepljenje, vendar pa na ministrstvu nimajo podatka, koliko zaposlenih v vzgoji in izobraževanju je cepljenih. Zadnji podatek, ki ga imajo, je s konca marca, ko je potekala organizirana akcija cepljenja v šolah. Takrat se je cepilo 39 odstotkov zaposlenih v osnovnih in 48 odstotkov zaposlenih v srednjih šolah.
“Tega podatka zaradi varovanja osebnih podatkov ne moremo pridobiti. Tudi ravnatelji teh podatkov ne bi smeli zbirati,” je dejal glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) Branimir Štrukelj, ki ocenjuje, da se precepljenost učiteljstva sklada s povprečjem države. Ob tem je še povedal, da se v sindikatu ne zavzemajo za obvezno cepljenje. “Menimo, da je cepljenje najučinkovitejši način za omejevanje epidemije, hkrati pa se zavzemamo za to, da odločitev o cepljenju prepustimo vsakemu posamezniku.”
Kaj bo s testiranjem učiteljev?
Kako bo potekalo testiranje za učitelje, ki se ne bodo cepili (oziroma niso preboleli okužbe), ni jasno. Štrukelj je že pred časom opozoril, da je vlada z novo uredbo o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb s koronavirusom obvezno tedensko testiranje ukinila in trenutno zanj ni ustrezne pravne podlage – kljub temu da vrtci ostajajo odprti vse poletje.
Ali torej to pomeni, da bo tudi za zaposlene v vzgoji in izobraževanju veljalo prostovoljno samotestiranje, enako, kot naj bi bilo to za učence in dijake zadnje triade, ali pa bo vlada pred začetkom pouka sprejela novo uredbo, ni znano. Prav tako ni jasno, kako naj bi bilo s plačevanjem testov. “Če delodajalec uvede ukrep, ki je v funkciji varovanja zdravja pri delu, je strošek tega ukrepa na njegovi strani,” je odločen Štrukelj. “Če bo torej testiranje obvezno, bo morala zanj plačati država.”
Bi se zaradi testov lahko dvignile oskrbnine?
Predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije Romana Epih je ogorčena, da so v zadnji uredbi na vrtce pozabili. “Doslej so se pedagoški delavci testirali enkrat na teden, po novem naj bi se dvakrat. Kdo bo to plačal, ne vemo, a če ne bo plačala država, bomo prisiljeni strošek prenesti v ceno oskrbnin. Ne vemo niti tega, kakšna bo cena testov,” našteva sogovornica. V nekaterih vrtcih je po njenih besedah cepljena tretjina, v nekaterih polovica zaposlenih.
Na sestanku s predstavniki ministrstva za zdravje in NIJZ je Epih med drugim opozorila, da pričakujejo, da bo uvajanje otrok v vrtec tudi v novem šolskem letu potekalo na način, ki se je že izkazal za ustreznega, torej z manjšim številom staršev, ki so hkrati prisotni v igralnici. Ob morebitnem zaprtju pričakujejo, da staršev ne bodo obremenjevali s potrdili o zaposlitvi, saj se jim to zdi neodgovorno. “Veliko je odprtih vprašanj, a imamo izkušnje in jih znamo rešiti, pričakujemo le, da nas pristojni ob tem podprejo in ne omejujejo,” je še povedala Epih.
Skrbi jih pomanjkanje kadrov
Iz ZDA medtem poročajo, da so, odkar je prevladujoča različica koronavirusa delta zamenjala alfo, novi primeri okužb pri otrocih do 17 let poskočili za 84 odstotkov. Po podatkih ameriškega Centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) v bolnišnice zaradi koronavirusa sprejmejo povprečno po 200 otrok na dan, kar je več kot 70 na dan več, kot je bilo povprečje v zadnjem letu.
Zaradi nizke precepljenosti mladih, starejših od 12 let, in zato ker cepivo za mlajše od 12 let še ni odobreno, lahko pričakujemo, da se bodo tudi okužbe v slovenskih šolah lahko hitro širile. “Predpostavimo lahko, da bodo učitelji občasno v karanteni, da bodo zbolevali, mi pa nimamo nobene robustnosti pri kadru,” je dejal Štrukelj.
Tudi predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan opozarja, da izvajanje pouka v tako imenovanih mehurčkih, kjer ni mešanja učencev iz različnih razredov, zahteva večje število učiteljev, a kadrovske krepitve, ki bi to omogočala, na ministrstvu niso predvideli.
MIZŠ: Učinkovito prezračevanje tudi z odpiranjem oken
Poletne počitnice bi lahko izkoristili tudi za vgraditev prezračevalnih sistemov, ki dokazano uspešno zmanjšujejo možnost prenosa okužb. Posamezne šole so se tega lotile na lastno iniciativo, a namenskih sredstev za to nimajo, opozarja Pečan.
Na MIZŠ zagotavljajo, da se zavedajo pomembnosti prezračevanja, vendar pa priporočila NIJZ, ki “temeljijo na trenutno najboljših razpoložljivih dokazih in znanju”, eksplicitno ne narekujejo nabave dodatnih prezračevalnih oziroma ultravijoličnih čistilnikov zraka.
Vsak zavod naj bi pripravil izdelavo načrta prezračevanja, ki temelji na obstoječem sistemu, v vsakem primeru pa je povsod učinkovito izvedljivo prezračevanje z odpiranjem oken med odmori, so še prepričani na ministrstvu.
Tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) smo vprašali, ali so izdali kakršnakoli priporočila glede ukrepov za zajezitev širjenja okužb s koronavirusom v šolah. Zapisali so, da sta nadgradnja in širitev priročnika, ki je bil v uporabi preteklo šolsko leto, v pripravi. Ravnateljem in javnosti jih bodo predvidoma predstavili na srečanju z ravnatelji 24. avgusta, teden dni pred začetkom pouka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!