Na dan D za dolgotrajno oskrbo smo v državnem zboru soočili ministra za solidarno prihodnost iz vrst Levice Simona Maljevca in nekdanjega ministra za delo ter aktualnega vodjo poslanske skupine NSi Janeza Ciglerja Kralja.
Preden poslanke in poslanci odidejo na parlamentarne počitnice, bodo odločali še o zakonu o dolgotrajni oskrbi. Zakon, ki ga je vlada sprejela na dopisni seji brez obravnave na ekonomsko-socialnem svetu, je bil deležen številnih kritik, predvsem glede financiranja dolgotrajne oskrbe, obsega storitev, zagotavljanja njihove kakovosti, izvajanja, nadzora in zagotavljanja ustreznega kadra.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je danes večkrat poudaril – tudi v oddaji N1 STUDIO, ki je potekala ob robu izredne seje – da se o zakonu razpravlja že več kot 20 let in da je čas za ukrepanje. “Po navadi se je zapletlo ravno na točki financiranja, kot vlada pa smo se odločili, da je tudi to del paketa dolgotrajne oskrbe. Poleg tega smo starajoča se družba in storitve, ki jih zakon prinaša, omogočajo varno starost našim bližjim in vsem, ki dolgotrajno oskrbo potrebujejo,” je dejal.
Ob tem je dodal, da je glavni cilj zakona, da je izvedljiv na terenu, tesno časovnico pa je pripisal dejstvu, da so na zakonu zares lahko začeli delati šele januarja letos po nastanku ministrstva za solidarno prihodnost.
Vodja poslanske skupine NSi in minister za delo v prejšnji vladi Janez Cigler Kralj je medtem prepričan, da je ta zakon korak nazaj in občutno slabši od prejšnjega, predvsem zato, ker prinaša nove obremenitve – tako zaposlenim in aktivnim, s tem predlogom pa tudi upokojencem. "To pomeni, da bomo imeli vsi nižje neto plače in nižje neto pokojnine. To je, da spomnim, že drugi (novi) obvezni prispevek." Največja kritika s strani opozicijske NSi je po njegovih besedah to, da je vlada ubrala najlažjo pot – "vzemimo ljudem".
Maljevac je Ciglerju Kralju nasprotoval z besedami, da je ravno to, da je financiranje urejeno, tisto, kar ta zakon dela izvedljiv. "Verjamem, da smo vsi, jaz zagotovo – za babico, dedka, svoje bližnje – pripravljeni prispevati ta odstotek iz svoje plače. V mojem okolišu ljudje ne vidijo problema v tem, saj vedo, kaj bodo s tem zakonom in prispevkom dobili." Ob tem je poudaril, da je prispevek solidaren, torej "tisti, ki zaslužimo več, bomo dali več, tisti, ki zaslužijo manj, pa seveda manj".
Cigler Kralj je vztrajal, da bo to prejemnike pokojnin še dodatno obremenilo, Maljevac pa mu je odgovarjal, da se ob poslušanju njegovih argumentov sprašuje, ali si sploh želi dolgotrajno oskrbo. "Zanjo moramo poskrbeti in zato zagotoviti financiranje, ki je zastavljeno vzdržno in vključuje vse. Zavedati se moramo, kako pokojninski sistem v Sloveniji deluje, bruto pokojnin ni, zato je financiranje urejeno na tak način," je dodal minister.
Za financiranje zakona bo treba po oceni ministrstva za solidarno prihodnost zagotoviti 960 milijonov evrov letno. Od tega bo državni proračun prispeval 190 milijonov evrov, preostali znesek pa bodo od 1. julija 2025 pridobili z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka od bruto plač, ki ga bodo plačali delodajalci in delojemalci, oziroma od neto pokojnin. Ministrstvo predvideva, da bodo s prispevkom dobili 620 milijonov evrov.
Vodja poslancev NSi je prepričan, da je bil prejšnji predlog zakona boljši, saj da so preprečili uvedbo obveznega prispevka, ki ga je takrat predlagal minister za zdravje iz vrst Desusa Tomaž Gantar.
"Naši načrti so bili, da v dolgotrajno oskrbo pripeljemo čim več evropskih sredstev, ustanovili pa bi tudi demografski sklad, ki bi zagotavljal stabilno letno financiranje iz državnega proračuna," je o predlogu prejšnje vlade, katere del je bila tudi NSi, dejal Cigler Kralj. Ob tem je Maljevac pripomnil, da je prejšnja vlada vprašanje financiranja želela premakniti v prihodnost, medtem ko aktualna vlada želi, da "ljudje natančno vedo, katere storitve bodo dobili za koliko denarja".
"Politična levica gleda predvsem na to, kako iz žepov ljudi potegniti čim več in to razporediti. S tem sporočajo ljudem, da oni bolje vedo, kako razporejati njihov denar. Medtem NSi kot del desne sredine gleda predvsem na to, da ljudem ostane čim več, saj oni najbolje vedo, kako z njim," je bil o načinu financiranja še oster Cigler Kralj.
Na vprašanje, zakaj so za enotno vstopno točko predvideni centri za socialno delo, ki trdijo, da v pripravo zakona sploh niso bili vključeni, je Maljevac odgovoril, da želijo storitev približati ljudem. "Nismo želeli, da storitev poteka preko 'kljukanja' na podlagi zdravniških izvidov. Želimo si, da bi bila dolgotrajna oskrba prilagojena posamezniku, ki storitev potrebuje." Ob tem je bilo njihovo osnovno vodilo, da "financer" in ocenjevalec pravic, ki posamezniku pripadajo, nista ista, saj je pomembno, da se pri tem, kaj kdo potrebuje, "ne gleda skozi prizmo denarja".
Na to je Cigler Kralj dejal, da prav v tem vidi eno največjih vsebinskih napak tega ministrstva, saj je izvajanje zakona zopet razdeljeno na dve ministrstvi – vstopne točke bi tako namreč spadale pod ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. "Veste, kako pri nas teče medresorska komunikacija," je ob tem dodal.
Napovedi veta s strani državnega sveta se Cigler Kralj ne čudi, rekoč, da "je ministrstvo povozilo celotno stroko, vse izvajalce, civilno družbo in celo ekonomsko-socialni svet". Kljub temu da zakonu nasprotujejo, pa trdi, da niso tam samo zato, da nagajajo. "Dajemo tudi predloge – naj se ohranijo kmetije kot možni izvajalci in naj se področje dolgotrajne oskrbe ne nacionalizira in omejuje samo na državne izvajalce, temveč se odpre," jih je nekaj navedel.
O možnosti posvetovalnega referenduma pa je vodja poslancev NSi dejal, da v tej fazi, "ko smo priča zlorabi postopkov in vsebinskim napakam", ni vse na politiki, temveč bi bilo prav, da "svoje povedo tudi ljudje". Na to je minister Maljevac dejal, da je bilo sporočilo strokovne javnosti jasno: zakon o dolgotrajni oskrbi mora biti sprejet in stopiti v življenje. Ob tem je dodal, da so vsi nadaljnji postopki demokratični in del družbe, v kateri živimo.
Celotno oddajo si lahko ogledate v spodnjem posnetku:
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje