Vlada je na današnji dopisni seji spremenila sklep o ustanovitvi NIJZ. Po spremembi je predvideno, da za čas do imenovanja strokovnega direktorja naloge strokovnega direktorja opravlja vršilec dolžnosti, in ne več generalni direktor NIJZ, ki je trenutno Milan Krek. Spremembe prihajajo v času namigov o razrešitvi Kreka s položaja.
Prejšnja vlada Janeza Janše je pred tem maja 2021 sprejela spremembo sklepa o ustanovitvi Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), s katero je predvidela uvedbo položaja strokovnega direktorja. Naziv direktor pa se po takratni spremembi spreminja v generalnega direktorja. Strokovnega direktorja NIJZ bo imenoval in razreševal generalni direktor, so takrat predvideli na vladi.
Zdajšnji generalni direktor Milan Krek v teh dneh sicer poudarja, da minister za zdravje Danijel Bešič Loredan nanj pritiska, naj odstopi. V nedeljo je na Portalu Plus objavil daljši zapis, v katerem med drugim navaja, da mu je Bešič Loredan v enem od telefonskih pogovorov dejal, da njegov odstop zahteva premier Robert Golob, on “pa je samo eksekutor”.
Bešič Loredan je v današnji izjavi za medije pojasnil, da je s Krekom večkrat govoril in da slednji ne uživa njegovega zaupanja. Na vprašanje zakaj, je odgovoril, da zaradi nekaterih Krekovih potez v času epidemije covida-19, ki jih ni izpeljal. Za katere poteze gre, ni pojasnil. Ob tem je spomnil, da so bili na prvi seji vlade imenovani novi vladni predstavniki v svetu NIJZ.
Krek v svojem zapisu navaja, da gre za “posameznike, ki so člani strokovnega sveta za zdravstvo v stranki SD”. V petkovi izjavi za STA je sicer poudaril, da ne bo odstopil, ker da na položaj direktorja NIJZ ni bil imenovan politično, pač pa na podlagi strokovnih kompetenc.
Svet zavoda je Kreka za direktorja NIJZ imenoval 25. aprila 2020 po tistem, ko je funkcijo vršilca dolžnosti nekaj časa opravljal epidemiolog Ivan Eržen. Med drugim je odmevala njegova izjava z začetka aprila 2020, ko je bil še predstojnik območne enote NIJZ Koper. Takrat je ocenil, da bi bilo, če Slovenija ne bi sprejela ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa, na vrhuncu epidemije covida-19 okuženih 480.000 oseb. V takratnem prvem valu epidemije pa bi umrlo 90.000 Slovencev, je dejal. Oktobra 2020 so mediji poročali, da je na bencinskem servisu v Ljubljani gorivo točil brez zaščitne maske. Kasneje je dejal, da je bil utrujen in ni nikogar ogrožal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje