Z univerz opozorila, da se politiki sistematično izogibajo in ignorirajo novinarje RTVS

Strokovnjaki s področij novinarstva, medijev in komuniciranja treh univerz predstavnike politične oblasti pozivajo, naj prenehajo s praksami izogibanja sodelovanju z Radiotelevizijo Slovenije (RTVS).

Strokovnjaki z ljubljanske, mariborske in primorske univerze so opozorili, da predstavniki politične oblasti zavračajo vabila na informativne oddaje RTVS, ne dajejo izjav njenim novinarkam in novinarjem ter jim omejujejo postavljanje vprašanj na novinarskih konferencah in sorodnih dogodkih.

Vedno večje število takšnih primerov po njihovih navedbah kaže na sistematično izogibanje in ignoriranje. Takšno ravnanje oblasti ne kaže le na problematičen odnos do javne radiotelevizije, ampak tudi na širši problem demokratične vidnosti in odgovornosti oblasti, so poudarili.

Zato pozivajo predstavnike politične oblasti, naj nemudoma prenehajo s praksami diskriminatornega izogibanja sodelovanju z RTVS ter da novinarkam in novinarjem RTVS omogočijo postavljanje ključnih vprašanj. S tem celotni slovenski javnosti zagotovijo odgovore in pojasnila, potrebna za presojo delovanja oblasti in varovanje demokracije.

Pozivajo tudi novinarske organizacije in uredništva RTVS ter drugih medijev, naj primere omejevanja dostopa do političnih predstavnikov in sistematičnega izogibanja beležijo ter nanje javno opozarjajo.

"Javnost ima pravico do celovite obveščenosti"

"Demokratična vidnost oblasti pomeni njeno izpostavljenost javni presoji, ne zgolj ustvarjanje javne podobe s pomočjo služb za odnose z javnostmi in tistih medijev, ki si jih izbere ali so z njo tesno povezani," so pojasnili. Demokratična vidnost po njihovih navedbah pomeni, da je delovanje oblasti v demokratični družbi podvrženo javnemu nadzoru in da ima javnost pravico do celovite obveščenosti. "Za to so potrebni mediji, zavezani načelu javnosti, kritično novinarsko izpraševanje in odprto soočanje stališč," so poudarili.

Zavračanje sodelovanja z mediji in odgovarjanja novinarkam in novinarjem je posebej problematično v odnosu do RTVS, so zapisali. Kot izvajalka javne službe ima v skladu z zakonom o RTVS nalogo, da celovito in nepristransko obvešča javnost, omogoča pluralnost mnenj ter spodbuja javno razpravo o vprašanjih skupnega pomena.

Sistematično izogibanje predstavnikov oblasti zato ne otežuje zgolj dela novinark in novinarjev, temveč tudi izvajanje javne službe in uresničevanje pravice javnosti do obveščenosti. Zapisali so, da je takšno ravnanje tudi v nasprotju z evropskimi standardi medijske svobode in pluralizma, ki poudarjajo pomen neodvisnih javnih medijev za demokratični nadzor nad oblastjo.

"Ko vladajoča politika sistematično izbira, katerim medijem bo odgovarjala, katerim novinarkam in novinarjem bo omogočila vprašanja ter v katerih okoliščinah bo nastopala, ne govori več z javnostjo, ampak sama s sabo," so zapisali v izjavi.

"Odgovarjanje na novinarska vprašanja in sodelovanje članov vlade v oddajah je njihova dolžnost"

Odzvali so se tudi v Društvu in sindikatu novinarjev Slovenije. Organizaciji opozarjata člane vlade in ostale predstavnike strank, da je odgovarjanje na novinarska vprašanja in sodelovanje v oddajah njihova dolžnost, ne pa izbira. Opažata namreč, da se predstavniki vlade in člani koalicije ne odzivajo na vabila za sodelovanje v televizijskih oddajah RTVS, zlasti ne v Odmevih.

Glede na to, da v druge oddaje ali na druge televizije prihajajo, gre očitno za izogibanje ali celo ignoriranje točno določenega medija oz. točno določene informativne oddaje, so zapisali. Tovrstno početje se po njihovem opažanju odraža tudi v kampanji za ukinitev RTV-prispevka.

"S tem, ko člani vlade zavrnejo sodelovanje v oddajah Radiotelevizije Slovenija, ustvarjajo vtis, da RTVS ni relevanten medij, kar je verjetno njihov cilj," so poudarili. To po njihovih besedah velja tudi za vse ostale medije, ki jim vlada ali politične stranke, ki sestavljajo koalicijo, odrekajo odgovore oz. jih ignorirajo. Tako početje vidijo kot nevarno za demokracijo in po njihovem mnenju pomeni oviranje novinarskega in uredniškega dela ter spodkopavanje njihove neodvisnosti.

Ko so spomnili, so v novinarskih organizacijah že v preteklosti poudarili, da javni funkcionarji ali njihovi predstavniki ne morejo z mediji komunicirati selektivno. Tako se namreč pomembno zmanjšuje raven preglednosti, ki jo morajo zagotavljati zlasti predstavniki izvršilne veje oblasti. Ob tem sta društvo in sindikat v sporočilu za javnost pojasnila, da je odločanje o tem, kdo vodi oddajo in kdo v njej sodeluje, izključno stvar uredniške in novinarske presoje. Pogojevanje nastopa z izbiro drugih gostov zato po njunem opozorilu pomeni nedopusten pritisk na uredniško avtonomijo, kar se je prejšnji teden zgodilo v eni od oddaj na komercialni televiziji.

Društvo in sindikat ne glede na razloge za izogibanje določenim novinarjem, oddajam ali medijem opominjata, da je komunikacija z mediji "del odgovornosti javnih funkcionarjev do državljanov". "Pri tem ne smejo spodkopavati načela enake obravnave medijev in pravice javnosti do celovite obveščenosti. Če funkcionarji ignorirajo največjo medijsko hišo v državi, je pravica javnosti do celovitih informacij okrnjena," sta kritični novinarski organizaciji. Enako po njunih besedah velja, kadar v medijih, v katerih vendarle nastopajo, pogojujejo svojo udeležbo z izbiro novinarjev, voditeljev ali drugih gostov. Društvo in sindikat "zaradi zavez javnosti, ljudem, zaradi katerih novinarji delamo", pozivata k solidarnosti tudi medije.