Društvo novinarjev kritično do novel medijske zakonodaje: "Medije prepušča vsakokratnim odločitvam vladajoče politike"

Predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki ga je ministrstvo za kulturo poslalo v medresorsko usklajevanje, po oceni predsednice uprave RTVS Natalije Gorščak posega v pogoje za neodvisno delovanje zavoda. "RTV Slovenija ni medij vlade, opozicije ali katerekoli politične stranke. Je javni medij vseh," je zapisala v izjavi.

Največjo spremembo z vidika neodvisnosti po oceni Gorščak predstavlja predlagana ureditev, po kateri bi šest od sedmih članov nadzornega sveta imenovala vlada.

Se politiki odpirajo vrata do posegov v RTV?

Predlog hkrati bistveno zmanjšuje zastopanost zaposlenih in njihov neposredni vpliv na upravljanje RTVS. V programskem svetu, ki bi nadomestil sedanji svet, bi bila dva predstavnika zaposlenih namesto šestih, v nadzornem svetu pa le en namesto dveh.

"Takšna ureditev po naši oceni ne pomeni nadaljnje depolitizacije RTV Slovenija, temveč odpira možnost večjega neposrednega vpliva politike na upravljanje RTV Slovenija," je poudarila.

"Gre za javni medij vseh"

Predlagane spremembe odpirajo tudi vprašanje dolgoročnega in predvidljivega financiranja programov za narodni skupnosti in glasbene produkcije. "Zakon, katerega cilj je neodvisen javni medij, bi moral postavljati varovalke pred političnim vplivom, ne pa odpirati novih poti zanj," je izpostavila.

Skrb vzbuja tudi predvideno odpiranje arhivov RTVS, ki je edinstvena zakladnica slovenske avdiovizualne dediščine in nacionalnega spomina, ki je nastajala desetletja. "Kakršnikoli posegi v njegovo upravljanje, uporabo in dostopnost morajo biti premišljeni ter urejeni tako, da zagotavljajo njegovo dolgoročno varovanje, strokovno upravljanje in ohranjanje v javnem interesu," so navedli.

"RTV Slovenija ni medij vlade, opozicije ali katerekoli politične stranke. Je javni medij vseh. Njena neodvisnost ne sme biti odvisna od tega, katera politična opcija je v nekem trenutku na oblasti. To načelo mora veljati za vsako vlado in vsako parlamentarno večino," je izpostavila Gorščak.

Društvo novinarjev Slovenije svari pred tveganji

Zakon o RTVS mora osrednji javni medijski hiši zagotoviti dolgoročno stabilnost, učinkovito upravljanje, vzdržno financiranje ter predvsem trdno in verodostojno neodvisnost od vsakokratne politike. "Samo tak zakon lahko javnemu mediju omogoči opravljanje njegovih najpomembnejših funkcij: podporo demokratičnim procesom v družbi ter ohranjanje in razvoj slovenskega jezika in kulture," je še navedla.

Društvo novinarjev Slovenije z zaskrbljenostjo spremlja predlagani noveli zakonov o medijih in o RTVS. Opozarjajo, da predlagane rešitve izničujejo dosedanjo minimalno predvidljivost in stabilnost finančne pomoči države novinarstvu. Tega prepuščajo negotovosti, povečujejo se tudi tveganja za politizacijo in izgubo medijske neodvisnosti, svarijo.

"Ministrstvu za kulturo ni mar za nivo javnega izražanja"

V Društvu novinarjev Slovenije v današnjem sporočilu za javnost med drugim izpostavljajo predvidene spremembe sistema shem finančnih pomoči. Kot so posvarili, opuščanje navedb konkretne višine pomoči novinarstvo in medije prepušča vsakokratnim odločitvam vladajoče politike. Obenem opozarjajo tudi, da ukinjanje vezanosti višine sredstev za razpis za ustvarjanje programskih vsebin in programe posebnega pomena na delež letno zbranega rtv-prispevka lahko pomeni pripravo na kasnejšo ukinitev tega prispevka.

Prav tako so opozorili na ožjo definicijo javnega interesa ter večji poudarek kulturnim in umetniškim vsebinam. Pomena teh v društvu ne zmanjšujejo, a poudarjajo, da so za uresničevanje pravice javnosti do obveščenosti in ohranjanje demokracije prav tako pomembne druge splošno informativne vsebine.

Kritični so tudi do predvidene ukinitve sankcioniranja spodbujanja nestrpnosti, sovraštva in terorizma v medijskih vsebinah ter ukinjanja odgovornosti vplivnežev, ki jih vladajoča politika prepoznava kot pomembno alternativo novinarstvu. Vplivneži z objavami vplivajo na družbo, javno mnenje ali osebno mnenje posameznikov in javnosti, njihove objave pa lahko imajo tudi ekonomski interes, so zapisali v Društvu novinarjev Slovenije. Opozorili so, da takšne spremembe kažejo, da ministrstvu za kulturo ni mar za nivo javnega izražanja in pravice žrtev nestrpnega govora.

Šest od sedmih članov nadzornega sveta bo imenovala vlada

Glede sprememb zakona o RTVS pa v Društvu novinarjev Slovenije menijo, da ta vodijo v "repolitizacijo upravljanja javnega medija". Izpostavili so zlasti predvideno sestavo nadzornega sveta, v katerega bi šest od sedmih članov imenovala vlada. To po videnju društva "ni nič drugega kot uvedba neposredne vladne kontrole nad izbiro vodstva javnega medija, kar je lahko v nasprotju z načeli Evropskega akta o svobodi medijev".

Ta pa zahteva tudi ustrezne, stabilne in predvidljive finančne vire za izvajanje poslanstva javnega medija. "Predlog zakona, ki ukinja navedbo obsega oziroma višine sofinanciranja orkestrov in narodnostnih programov ter to prepušča letni presoji vsakokratne vlade, nedvomno zmanjšuje tako stabilnost kot predvidljivost finančnih virov javnega medija in zato pomeni potencialno kršitev določb evropskega akta," so zapisali v društvu.

Opozorili pa so še, da se ministrstvo pred pripravo zakonskih sprememb ni posvetovalo s strokovno javnostjo, kot tudi ne z vodstvom RTVS.

Zaradi vsega navedenega v društvu predlaganih novel ne morejo sprejeti kot dobronamernega prispevka k izboljšanju medijske zakonodaje.