Novinarski sindikati svarijo pred spremembami zakona o RTVS: "Pod krinko depolitizacije se skriva politizacija"

V novinarskih sindikatih se bojijo, da je motivacija za napovedane spremembe zakona o RTVS oslabitev finančne in uredniške neodvisnosti javne radiotelevizije ter onemogočenje njenega opravljanja javne službe. Pod krinko depolitizacije se skriva politizacija in vladni nadzor javne medijske in kulturne institucije.

Koordinacija novinarskih sindikatov Radiotelevizije Slovenija (RTVS), Sindikat novinarjev Slovenije in Konfederacija sindikatov javnega sektorja v današnjem sporočilu za javnost opozarjajo, da nova ureditev, ki jo predlaga ministrstvo za kulturo, "bistveno spreminja celotno upravljavsko strukturo RTVS, močno krepi vladni nadzor, krni participacijo zaposlenih v organih nadzora in upravljanja ter ogroža institucionalno in uredniško avtonomijo".

"Predvidene spremembe pomenijo vračanje v preteklost"

"Kadarkoli se nekdo loti spreminjanja temeljev, na katerih stoji neodvisnost javnega medija, posega v ustavne pravice vseh državljank in državljanov - ne le v pravice novinark in novinarjev ter drugih zaposlenih, posega v pravico javnosti do obveščenosti, svobodo izražanja in uredniško avtonomijo. V primeru repolitizacije javne RTVS pa pomeni tudi obvod in ignoranco demokratične volje ljudstva, jasno izražene na referendumu novembra 2022," so opomnili sindikati.

Po njihovi oceni bi predvidene spremembe upravljanja vrnile javno radiotelevizijo v preteklost in jo izpostavile političnemu pritisku ter vplivanju skozi organe vodenja, še posebej skozi nadzorni svet, ki imenuje in razrešuje generalnega direktorja, in v katerega bi vlada imenovala kar šest od sedmih članov.

Ali gre za ogrožanje institucionalne avtonomije javne radiotelevizije?

Spomnili so, da je ustavno sodišče posebej opozorilo, da je bil prejšnji 11-članski nadzorni svet v zakonu iz leta 2005 problematičen, saj je imela politika pomemben vpliv na imenovanje njegovih članov. Možnost prevladujočega političnega vpliva na sestavo programskega in nadzornega sveta pa je pomenilo ogrožanje institucionalne avtonomije javne radiotelevizije. Predlagani zakon pa je po njihovem mnenju tudi v nasprotju s priporočili Sveta Evrope o upravljanju javnih medijskih servisov ter z Evropskim aktom o svobodi medijev.

Med kritikami so izpostavili še, da predlog zdajšnjo predvidljivost financiranja programov narodnostnih manjšin in glasbene produkcije veže na neznane in negotove proračunske postavke, odvisne od vladnih prioritet in volje. Pogodba o javni službi pa "ne sme postati mehanizem za politični nadzor nad kadrovsko politiko in uredniško avtonomijo RTVS", so opozorili.

Sindikati so kritični

RTV Slovenija je s predlagano novelo zakona in referendumom o ukinitvi prispevka spet postala del dnevnih političnih obračunov, so kritični sindikati. Ob tem so dodali, da nam "javna RTV morda kdaj ni všeč, ampak v njenih programih in vsebinah se zrcalijo naša sedanjost in preteklost, dediščina, kultura, umetnost, zgodovina in družba". "Sindikati, zaposleni na javni RTV in civilna družba smo že pokazali, da medijsko neodvisnost jemljemo resno in da je RTVS od vseh državljank in državljanov," so še sporočili.

Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog novele zakona o RTVS. Po predlogu bi dosedanji svet RTVS preoblikovala nazaj v programski svet, finančni odbor v nadzorni svet, štiričlansko upravo pa bi nadomestil generalni direktor. Mandati članov dosedanjih organov upravljanja bi z uveljavitvijo zakona prenehali. Spreminja se tudi financiranje narodnostnih programov in glasbene produkcije RTVS.